Kako razlikovati prehlad, pljučnico in gripo

Znani latinski pregovor pravi medicus curat, natura sanat – zdravnik zdravi, narava pozdravi. Proti boleznim se namreč najlaže borimo z dobro odpornostjo lastnega organizma. Smo se imunsko dovolj pripravili na zimo? V teh mesecih namreč na nas prežijo kar tri najpogostejše okužbe.

Viroza (prehlad)

Gre za najpogostejša okužba zgornjih dihal. Povzročitelji so virusi, ki jih je kakih dvesto vrst. Približno tretjino vseh viroz povzročijo rinovirusi.

Kako jo prepoznati?
Najpogosteje se začne z vnetjem grla; značilni znaki so praskanje, skelenje in težko požiranje. Navadno se nadaljuje z nosnimi simptomi, zlasti z izcedkom iz nosu, ki je sprva prozoren, nato pa se zgosti in postane rumenkast. Nos se zamaši – pride do kongestije. In ker so dobre stvari tri, se vnetju grla in zamašenemu nosu pridruži še kašelj – lahko je suh (neproduktiven) ali pa gost (produktiven).

Kako si pomagamo?
Ker viroza, če jo zdravimo, traja sedem dni, v nasprotnem primeru pa en teden, veljajo naslednja priporočila: počitek, uživanje dovolj velikih količin tekočine in lajšanje težav s pripravki, ki so na voljo v lekarnah. Pri tekočinah naj imajo prednost čaji, juhe in druge nesladkane pijače. Pomemben ukrep je tudi umivanje rok, zlasti če smo bili v stiku z obolelim ali pa smo se zadrževali v prostorih, v katerih se zadržuje veliko ljudi, kot so ambulante, avtobusi, trgovski centri … Množica virusov in bakterij se prek predmetov, kot so kljuke in držala, zlahka prenaša s človeka na človeka.

Dedki in babice – pazite nase!
V ambulanti vsako leto opažam, da vse več babic in dedkov neguje bolne vnuke, ker morajo njihovi starši hoditi v službo. Žal so starejši ljudje – zlasti če so obenem kronični bolniki – bolj ogrožena skupina ljudi. Od vnukov se ne le nalezejo virusnih okužb; ta obolenja se pri njih pogosteje zapletejo in pripeljejo do bakterijskih okužb, kot so vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov in okužbe spodnjih dihal. Moje priporočilo je, naj dedki in babice, še posebno če so kronični bolniki, ne negujejo bolnih vnukov. Žal je realnost vse prepogosto drugačna.
Bolj ogrožena skupina so tudi novorojenčki, dojenčki in otroci do tretjega leta starosti, seveda pa tudi vsi otroci s kroničnimi boleznimi.

Gripa

Gripo povzroča virus influence, ki je nevaren zato, ker se hitro širi in lahko povzroči tudi epidemijo. Najboljša preventiva je cepljenje, ki ga vsako leto izvajamo v naših ambulantah.

Kako jo prepoznati?
Simptomi nastopijo naglo in so veliko resnejši kot pri prehladu. Če človek preboleva gripo, zagotovo ve, da jo ima: nenadna povišana temperatura, tudi do 40 stopinj Celzija, hud glavobol, večja splošna prizadetost ter močnejše bolečine v grlu, prsih in mišicah. Izcedek iz nosu je voden. Bolnik je zelo oslabel in izčrpan.

Kako si pomagati?
Ko gre za samozdravljenje, tudi pri gripi veljajo podobna priporočila kot pri virozi. Razlika je navadno v tem, da pri gripi običajno ne moremo brez zdravil, ki lajšajo bolečine in znižujejo povišano telesno temperaturo.

Brez antibiotikov!
Naj opozorim, da je pri virozi ali gripi nepotrebno in celo škodljivo, če ljudje posegajo po domači zalogi antibiotikov. S tem ustvarjajo seve, odporne proti antibiotikom; antibiotiki tako izgubljajo svojo učinkovitost. Resen problem lahko nastane takrat, ko človek potrebuje antibiotik, vendar pri njem ni več učinkovit. Ker je cena antibiotikov razmeroma nizka, farmacevtske korporacije nimajo večjega interesa za vlaganje v raziskave na tem področju, zato na trgu ni več neskončnega števila antibiotikov, na katere bakterije še niso odporne. To ne bo zelo resen problem šele nekoč v daljni prihodnosti, ampak je že zdaj. Za vse nas.

Pljučnica

Pri pljučnici gre za vnetje pljučnega parenhima, ki je lahko različno obsežno. Za natančno diagnozo je treba narediti rentgenski posnetek pljuč in opraviti laboratorijsko preiskavo krvi.

Kako jo prepoznati?
Bolniki tožijo o oteženem dihanju, ki je lahko boleče ali pospešeno. Značilno bakterijsko pljučnico spremljajo visoka telesna temperatura, znojenje, bolečine v prsih in produktiven kašelj. Izmeček je lahko rumeno-zelene barve. Bolnik je izčrpan, včasih tudi prizadet.

Za atipično pljučnico so značilni blažji simptomi: znojenje, kronična izčrpanost ter suh, trdovraten in izčrpavajoč kašelj.
Opažam, da ljudje pogosto ne razlikujejo med virozo in atipično pljučnico. Pri atipični pljučnici so simptomi dolgotrajnejši, v ospredju pa je suh in dolgotrajen kašelj.

Obvezno k zdravniku!
Tako pri tipični kot atipični pljučnici je obvezen obisk pri zdravniku, ki bo odredil ustrezne preiskave in predpisal antibiotično zdravljenje.

Quae hodie facere potes, in posterum ne distuleris. Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Zato za preventivo poskrbimo že danes: umivanje rok, zračenje prostorov, raznovrstna prehrana s poudarkom na zelenjavi in sadju, dovolj tekočine, vsakodnevno gibanje na svežem zraku, redna rekreacija in približno osem ur kakovostnega spanca, da se telo regenerira.

In še za današnje čase najpomembnejši nasvet – vsakdo naj razvije močan obrambni mehanizem proti stresu. Sreča je v drobnih stvareh. Pogled, nasmeh, prijazna beseda. Kava v družbi človeka, ki nam je ljub, ki nas polni z energijo. Ker si to zaslužimo.