Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Motnje v delovanju ščitnice

Majhna žleza, ki lahko povzroči velike težave

Na pravilno delovanje našega telesa imajo zelo velik vpliv hormoni, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem. Ena najpomembnejših žlez je nedvomno ščitnica, majhna žleza na vratu, ki meri v premeru približno 5 cm in leži pod kožo, tik pod Adamovim jabolkom. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v telesu. Raven ščitničnih hormonov je skrbno nadzorovana in zelo pomembno je, da se izločajo v pravilnem razmerju. Če se iz kakršnega koli razloga zgodi, da ščitnica začne izločati premalo ali preveč hormonov, se ta sprememba kmalu pokaže z različnimi znaki in težavami, med katerimi so nekatere celo zelo hude in neprijetne.

Pretirano delovanje ščitnice imenujemo hipertiroidizem, pomanjkljivo pa hipotiroidizem. Za natančno oceno delovanja ščitnice so potrebne temeljite laboratorijske preiskave. S temi preiskavami zdravniki najpogosteje določajo raven tirotropnega hormona (TSH).

Ker ta spodbuja delovanje ščitnice, njegova visoka raven v krvi pomeni, da ščitnica slabše deluje (in torej potrebuje dodatno spodbudo), medtem ko nizka raven TSH govori, da ščitnica deluje pretirano (in torej potrebuje manj spodbude). Če hipofiza ne deluje pravilno, kar je sicer redko, raven TSH ne bo pravilno odsevala delovanja same ščitnice. Tedaj se zdravnik odloči za merjenje ravni prostega T4.Podatka meritve TSH in prostega T4 v krvi ponavadi zadostujeta za pravilno oceno delovanja ščitnice.

V sklop preiskav sodi tudi pregled z ultrazvokom ter scintigrafija z radioaktivnim jodom ali s tehnecijem, ki prikaže nepravilnosti sestave ščitničnega tkiva. Primerjava z zdravim tkivom zdravniku pove, ali določen predel ščitnice deluje premalo, pretirano ali normalno.Če ni povsem jasno, ali je motnja prisotna na ravni ščitnice ali hipofize, je odločilen t.i. stimulacijski test, med katerim preiskovancu v veno vbrizgajo tirotropin sproščujoči hormon (TRH) in nato v krvnih vzorcih merijo odgovornost hipofize

Evtirotični bolezenski sindrom

Pri evtirotičnem bolezenskem sindromu so izvidi testov delovanja ščitnice izven normalnih vrednosti, čeprav sama ščitnica primerno deluje.

Sindrom se pojavi pri ljudeh, ki so sicer resno bolni. Ob slabši prehranjenosti ali po težjih operacijah je motena pretvorba T4 v T3. Kopiči se reverzni T4, neaktivna oblika T3. Ščitnica sicer deluje normalno in nadzoruje presnovo v telesu. Zdravljenje ni potrebno. Laboratorijski izvidi ščitnične funkcije postanejo normalni, takoj ko je ozdravljena osnovna bolezen.


Če ščitnica deluje premočno - hipertiroidizem

Hipertiroidizem je bolezensko stanje, ki nastane, ker ščitnica tvori preveč ščitničnih hormonov. Gre pravzaprav za večvzročni sindrom, vključno z imunološkim (npr. Basedowova bolezen). Pri pretiranem delovanju ščitnice se, ne glede na vzrok, vsa presnovna dogajanja pospešijo.

Srce bije pospešeno, neredno ali oboje. Krvni tlak naraste in bolnik se obilno poti, vroče mu je celo v hladnem prostoru, poleg tega pa se mu tresejo roke. Mnogi so živčni, utrujeni, slabotni, mučita jih nespečnost, driska, a so kljub temu bolj dejavni kot sicer. Apetit je povečan, vendar bolnik ponavadi shujša.

Starejši ljudje nimajo vedno značilnih znakov hipertiroidizma, pač pa postanejo slabotni, zaspani in depresivni ("maskirani hipertiroidizem"). Od tipičnih so prisotne le težave s srcem.

Oči bolnika s hipertiroidizmom so pordele, sozave in z nabreklimi vekami, povečana je občutljivost za svetlobo. Razen pri Basedowovi bolezni te težave izginejo ob vzpostavitvi hormonskega ravnovesja.Čezmerno delovanje ščitnice se lahko kaže v obliki Basedowove bolezni, toksične nodularne golše ali sekundarnega hipertiroidizma.

Basedowova bolezen

Toksična difuzna golša ali Basedowova bolezen verjetno nastane zaradi protiteles, ki spodbudijo ščitnico k pospešeni tvorbi hormonov. Bolniki imajo vse znake hipertiroidizma, poleg tega pa še zelo izrazito povečano ščitnico (golša), izbuljeni zrkli in v nekaterih primerih zadebeljeno kožo goleni.

Spremembe na očeh se lahko pojavijo vrsto let pred nastopom hipertiroidizma ali šele ob pojavu vseh drugih znakov, neprijetno ob vsem pa je, da kljub zdravljenju izbuljenost pogosto ne izgine.

Zdravljenje poteka s kortikosteroidnimi mazili in drugimi kremami, ki ublažijo srbenje. Ponavadi težave same po sebi minejo v nekaj mesecih.

Toksična nodularna golša

Pri toksični nodularni golši eden ali več nodulov (vozličev) ščitnice tvori preveliko količino hormonov, neodvisno od hormona TSH. Noduli so pravi benigni tumorji, ki niso povezani z izbuljenimi zrkli ali kožnimi težavami, kot se to dogaja pri Basedowovi bolezni.

Sekundarni hipertiroidizem

Hipertiroidizem redkokdaj povzroča hipofizni tumor, ki sprošča preveč THS, ta pa ščitnico spodbuja k čezmernemu sproščanju ščitničnih hormonov. Redek je tudi primer hipertiroidizma, ko je hipofiza odporna za ščitnične hormone in njihove količine ne zazna, zato nenehno izloča TSH, ki že tako ali tako čezmerno spodbuja ščitnico k sproščanju ščitničnih hormonov.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ščitnica , žleza , hipotiroza , hipertiroza , golša , hipertiroidizem , radioaktivni jod , tiroiditis , basedowova bolezen , hipotiroidizem , metilmazol

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

15. 08. 2010 00:40:14
Ali obstajajo kakšni podatki o boleznih obščitnice? Bi si želela več informacij tudi na to temo.
14. 05. 2012 06:22:17
Zanima me ali je ob povišanem TSH,pojavu bulice velike 6x6 mm na levi strani ščitnice nevarno za razvoj raka na ščitnici?Dva meseca že jemljem zdravilo EUTHYROX 25MG in TSH se je že malo znižal.Kaj pa bulica?Hvala Zdenka