Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nepravilno delovanje ščitnice

Motnja v delovanju ščitnice je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni, torej bolezni, pri kateri naše telo ščitnice ne prepoznava kot lastnega organa, ampak kot nekaj tujega, zato proti njej tvori različna protitelesa.
Motnja v delovanju ščitnice je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni, torej bolezni, pri kateri naše telo ščitnice ne prepoznava kot lastnega organa, ampak kot nekaj tujega, zato proti njej tvori različna protitelesa. (Foto: Shutterstock)

Zgodilo se je pred petimi leti, nekaj mesecev po zagovoru diplomske naloge in ob začetku iskanja prve zaposlitve. Kot zavzeta rekreativna športnica sem čezmerno zadihanost najprej zaznala med tekom. Nekdanje lahkotno premagovanje asfaltnih vijačnic se je nenadoma prelevilo v nočno moro. Že po nekaj metrih sem bila tako zadihana, kot bi pravkar prisopihala s Triglava in se nato za nameček odpravila še na maraton. "Očitno nisem v najboljši formi," sem se prepričevala in preslišala prve opozorilne znake. Zadihanost, nenehna utrujenost in čezmerno znojenje so me sčasoma spremljali že ob običajnem premagovanju stopnic.
"Bo že minilo," sem se optimistično bodrila. Kljub odličnemu teku sem nenadoma, zaradi nenavadno pospešene prebave, začela izgubljati težo. "Odlično! Veliko jem in kljub temu hujšam," sem veselo vzklikala ob pogledu na vse nižje številke na tehtnici. In kdaj se mi je končno posvetilo, da vsi ti znaki kažejo na bolezensko stanje? Nenadoma sem se začela izogibati dolgoletni jutranji prijateljici kavi in ko sem se je končno dotaknila, sem zdrvela na stranišče in vso izbruhala. "Pričakuješ naraščaj?" so drezale prijateljice, ko sem jim opisovala neprijetno izkušnjo. V strahu, da bi se njihove zbadljivke uresničile, sem se vsa vznemirjena odpravila k osebni zdravnici, ki me je naposled vzela pod drobnogled. Ob pogledu na izmerjeni krvni tlak ji je vzelo sapo. "Tvoj krvni tlak je narasel kot tempirana bomba," je presenečeno vzkliknila. Ne, ni bila nosečnost. Nenehno razdražljivost, slabo počutje in hujšanje je povzročilo čezmerno delovanje ščitnice.

Prestrašeno in polno dvomov me je zdravnica napotila v ambulanto za bolezni ščitnice, kjer so nemudoma opravili vse potrebne preiskave. Kmalu zatem sem začela jemati predpisana zdravila in se, po navodilih zdravnice, izogibala vsem težjim telesnim naporom in stresu. Iz vesele, nekdaj optimistične osebe, sem se postopoma preobrazila v čustveno razvalino. Prestajala sem težko življenjsko obdobje, polno nenadnih čustvenih izbruhov in depresije. Sčasoma so me na nenadne moteče značajske preobrate začeli opozarjati tudi drugi, vendar naglega, nenadzorovanega menjavanja razpoloženja nisem mogla krotiti.

Po nekaj mesecih so se pojavili tudi zunanji, vidni znaki bolezni, kot so izbuljene oči in povečana ščitnica. Pogled v ogledalo me je vse bolj vznemirjal. "Bom v prihodnje vzbujala pozornost samo še z izbuljenimi očmi?" sem vprašujoče tarnala pred ogledalom. Po letu dni neuspešnega "zaviranja" podivjanih hormonov s tabletami in po dolgotrajnem prigovarjanju zdravnice, sem naposled privolila v terapijo z radioaktivnim jodom. Podobno kot druge bolnike je tudi mene razjedal dvom o neželenih učinkih terapije. Že po nekaj tednih zdravljenja sem zaznala opazno razliko v razpoloženju. Volja do življenja se mi je počasi vračala, zmanjšala se je tudi velikost ščitnice.
Če bi ob nastopu bolezni vedela, kako zelo lahko neuravnovešeno delovanje ščitnice vpliva na mišljenje oziroma čustvovanje, bi se za terapijo z radioaktivnim jodom odločila znatno prej.

Po nekaj mesecih se je delovanje ščitnice prevesilo iz čezmernega v zmanjšano. Začela sem z vseživljenjskim jemanjem tablet, ob pomoči katerih sem zaživela enako kot pred nastopom bolezni, ki pa je kljub pozitivnemu razpletu v meni pustila globoke posledice. Zdaj se namreč z vsakim dnem posebej opominjam, da zdravje še zdaleč ni nekaj samoumevnega, zato s svojim telesom ravnam karseda spoštljivo.


Ste neprestano utrujeni, razdražljivi, imate morda prehiter ali neenakomeren srčni utrip? Morda se brez znanega razloga redite ali izgubljate težo? Eden od vzrokov za vaše težave je lahko bolezen ščitnice, o čemer smo se pogovarjali z doc. dr. Simono Gaberšček, dr. med., ki že petnajst let zdravi bolnike na Kliniki za nuklearno medicino na Oddelku za bolezni ščitnice v Kliničnem centru v Ljubljani. Da se ne bi prenaglili z diagnozo, vam svetujemo, da ob sumu na bolezen te pomembne žleze najprej obiščete osebnega zdravnika in se dobro informirate o (ne)pravilnem delovanju ščitnice.

Kaj je ščitnica
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednjem spodnjem delu vrata, pred sapnikom, in ima obliko metulja. Sestavljena je iz dveh režnjev. Zdrava žleza je zelo majhna in tehta le od 15 do 25 gramov. Velikost enega režnja je enaka blazinici palca na roki.

Kako deluje
Ščitnica izloča v kri hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Za njuno tvorbo potrebuje jod. V ščitnici nastaja več T4 kot T3, T4 pa se v krvi spreminja v T3. V tkivih učinkuje predvsem T3. Ščitnični hormoni so nujno potrebni za normalno delovanje organizma, saj vplivajo na skoraj vsa tkiva (mišice, kosti, možgane, srce, prebavila itn.) ter pospešujejo presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Zato je zelo pomembno, da sta T4 in T3 v krvi navzoča v normalni koncentraciji. Žleza hipofiza na bazi možganov izloča TSH (tirotropin), ki skrbi za ustrezno izločanje ščitničnih hormonov in s tem uravnava delovanje žleze. Deluje kot termostat pri centralni kurjavi – če se koncentracija ščitničnih hormonov v krvi zniža, se izločanje TSH poveča, če pa se koncentracija ščitničnih hormonov v krvi zviša, se izločanje TSH zmanjša.

Zakaj nam nagaja
Motnja v delovanju ščitnice je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni, torej bolezni, pri kateri naše telo ščitnice ne prepoznava kot lastnega organa, ampak kot nekaj tujega, zato proti njej tvori različna protitelesa. Motnja v delovanju ščitnice lahko nastopi tudi zaradi avtonomnega tkiva v žlezi, torej tkiva, ki nenadzorovano tvori čezmerne količine ščitničnih hormonov. Motnjo v delovanju lahko povzročimo tudi z zdravljenjem – po operaciji ščitnice in po zdravljenju z radioaktivnim jodom imamo v telesu pogosto premalo ščitničnih hormonov, zato jih je treba dodajati.
Avtoimunska bolezen ščitnice nastane zaradi različnih dejavnikov, od katerih je najpomembnejša dedna nagnjenost. Bolezen je pogostejša pri ženskah, nanjo pa vplivajo stres in zunanji dejavniki (okužbe, čezmerne količine joda, kajenje).
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ščitnica , hormoni , jod , hipertrioza , hipertiroidizem , radioaktivni jod , povečana ščitnica , bolezni ščitnice

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

13. 05. 2011 13:46:22
Imam povečano ščitnico na desni strani, in to kar precej. Že skoraj pred desetimi leti sem bila na vseh pregledih, ki so opisani v članku. Tudi lani sem dala na pregled kri. TSH je bil 0,98 in pripomba, da zdravljenje ni potrebno. Meni pa se pogosto dogaja - v zadnjem času pravzaprav zelo pogosto, da kašljam, posebno še ponoči, izkašljati se ne morem in imam občutek cmoka v grlu, zjutraj, ko vstanem, pa sem velikokrat brez glasu. Preko dneva se govor sicer izboljša. Na operacijo ne bi šla rada, ker sem tudi sladkorna bolnica na insulinu. Kaj menite, ali naj vztrajam, da me pošlje zdravnica spet k specialistu; morda bi mi pomagal radioaktivni jod, da bi se ščitnica zmanjšala in ne bi imela več naštetih težav? Prosim, če mi odgovorite na moj e-mail čimprej. Hvala in lp. P. S. Še to moram omeniti, da se redim, potim, posebno še v dimljah p a tudi zaspanost me daje. Nekaj stvari bo verjetno treba pripisati diabetesu, nekaj, po mojem laičnem mnenju, pa ščitnici.
13. 05. 2011 14:33:02
Marija pozdravljeni,
predlagamo, da to vprašanje postavite Viva strokovnjakom http://www.viva.si/Strokovnjaki?sort=1, oz. dr. Bergincu http://www.viva.si/Strokovnjaki/Podrobnosti/394/Marjan-Berginc
Lep pozdrav !