Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Nepravilno delovanje ščitnice


(stran 2 od 4)



Najpogostejši obliki avtoimunske bolezni ščitnice
Najpogostejši obliki avtoimunske bolezni ščitnice sta bazedovka in hashimotov tiroiditis. Za bazedovko so značilna protitelesa, ki se vežejo na ščitnične celice in žlezo čezmerno spodbujajo ter tako povzročajo povečano delovanje ščitnice – hipertirozo. Pri hashimotovem tiroiditisu žleza postopno propada, zato z leti običajno nastopi premajhno delovanje ščitnice – hipotiroza. Pogostnost bazedovke je v Sloveniji približno 30 do 35 primerov na 100.000 prebivalcev, bolezen je 5-krat pogostejša pri moških kot pri ženskah. Pojavnost hashimotovega tiroiditisa je približno 10 %, po 50. letu starosti pa 30 %. Bolezen je pri ženskah od 15- do 20-krat pogostejša kot pri moških.

Povečano delovanje ščitnice oziroma hipertiroza
Pri hipertirozi previsoka koncentracija ščitničnih hormonov pospeši vse presnovne procese. Običajno najprej zaznamo hitrejše delovanje srca, pospešeno prebavo, hujšanje, nemir, tresenje in čezmerno znojenje.
Povečano delovanje ščitnice pomembno vpliva na srce. Če ima bolnik že pred nastopom hipertiroze težave s srcem, obstaja večja možnost, da se bodo po nastopu bolezni še poslabšale. Ščitnični hormoni vplivajo na srčni ritem – pri mlajših bolnikih se delovanje srca običajno pospeši enakomerno, pri starejših pa lahko tudi neenakomerno.
Hipertiroza vpliva tudi na možgane. Bolniki to občutijo v obliki nemira, jokavosti in nenadzorovanih čustvenih izbruhov. Povečano delovanje ščitnice povzroči tudi pospešeno prebavo oziroma pogostejše odvajanje blata, hujšanje in zmanjšano telesno zmogljivost. Ščitnični hormoni vplivajo na termoregulacijo: bolnikom je nenenhno vroče in se čezmerno znojijo. Bolniki s hipertirozo pogosteje obolijo za osteoporozo.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd