Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preverite ščitnico, če ste potrti in se redite

Če bo zdravnik posumil na moteno delovanje ščitnice, bo bolnika poslal v laboratorij, kjer mu bodo izmerili raven TSH v krvi, če ta ni v normalnem območju, pa še raven ščitničnih hormonov.
Če bo zdravnik posumil na moteno delovanje ščitnice, bo bolnika poslal v laboratorij, kjer mu bodo izmerili raven TSH v krvi, če ta ni v normalnem območju, pa še raven ščitničnih hormonov. (Foto: Shutterstock)

Vsekakor je potrebno oditi na pregled

Ščitnica, majhna žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednji spodnji strani vratu in ima obliko metulja, je še kako pomembna za pravilno delovanje našega telesa. V kri izloča dva hormona: tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki prehajata v različna tkiva v telesu in vplivata nanje. Kot pravi doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med. s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, je pri tem veliko pomembnejši vpliv T3 kot T4.
Poenostavljeno rečeno, ščitnični hormoni pospešujejo presnovo. Vplivajo na mišične celice, pa tudi na srčno mišico, kosti, možgane, prebavila, kožo, dihala, druge žleze in tudi sami nase. Poleg tega ščitnični hormoni sodelujejo pri uravnavanju telesne temperature, omogočajo normalno delovanje celic, pri plodu in majhnem otroku pa normalno rast in razvoj možganov.

Kot pravi sogovornica, mora biti raven ščitničnih hormonov v krvi v normalnem območju, za kar skrbi hipofiza, žleza, ki leži na bazi možganov. Hipofiza zazna raven ščitničnih hormonov v krvi in na osnovi tega izloča tirotropni hormon (TSH). Normalna raven TSH in ščitničnih hormonov v krvi pomeni normalno delovanje ščitnice in hipofize. Če hipofiza zazna, da je ščitničnih hormonov premalo, se raven TSH v krvi zviša, če pa hipofiza zazna, da je ščitničnih hormonov preveč, se raven TSH zniža. Hipofiza torej deluje kot termostat.

Če je ščitnica povečana …

… vendar deluje normalno, govorimo o golši. Ščitnica je lahko povečana enakomerno (difuzna golša), lahko pa vsebuje enega ali več vozličev (nodozna golša). Če povečana ščitnica deluje normalno, ne povzroča težav drugje v telesu, ampak samo lokalno, na vratu. Bolnik ima lahko na vratu oteklino, pesti ga občutek tiščanja in tujka v vratu, težko požira, njegovo dihanje pa je oteženo – sprva le pri naporih, pozneje tudi v mirovanju, razlaga sogovornica.

Če je delovanje prešibko …

"Prešibko delovanje ščitnice je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni ščitnice – hašimotovega tiroiditisa, ki je neke vrste kronično vnetje ščitnice.

Pri tej bolezni, za katero obstaja genetska predispozicija, ščitnica postopno propada, ker jo telo obravnava kot tuje tkivo. Pogostejša je pri ženskah. Med vzroke za prešibko delovanje ščitnice spadata še stanje po operaciji ščitnice in stanje po zdravljenju z radioaktivnim jodom.

Za prešibko delovanje ščitnice (hipotiroza) je značilno, da se presnova upočasni, od stopnje hipotiroze pa je odvisno, v kolikšni meri. Pri blagih oblikah bolezni navadno ni težav ali pa pri bolniku pride samo do rahle utrujenosti, glavobolov in povečanja telesne teže. Pri bolj razviti bolezni se navadno pojavijo še zelo suha in hladna koža, otekline vek in obraza, suhi in pusti lasje, ki se nagibajo k izpadanju, in zaprtje. Bolnika zebe, zelo je utrujen, zaspan in slabše sliši, pri ženskah menstruacije pogosto postanejo močnejše in dolgotrajnejše, srčna akcija se upočasni, poviša se diastolični krvni tlak, lahko pa se zviša tudi raven holesterola v krvi," pojasnjuje dr. Gaberšček.

… ali premočno

Čezmerno delovanje ščitnice (hipertiroza) je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni ščitnice (bazedovka) ali avtonomnega tkiva v žlezi.

Pri bazedovki v telesu nastajajo posebna protitelesa, ki se vežejo na ščitnične celice in jih spodbujajo k izločanju čezmerne količine ščitničnih hormonov. Tudi za to bolezen obstaja genetska predispozicija, pogostejša pa je pri ženskah. Avtonomno tkivo pogosto nastane v povečanih, zlasti vozličastno spremenjenih ščitnicah.

Zanj je značilno, da ne uboga mehanizmov, ki uravnavajo delovanje ščitnice, pač pa avtonomno izloča čezmerne količine ščitničnih hormonov. Bolniki s čezmernim delovanjem ščitnice so živčni, čutijo notranji nemir, drhtijo, se znojijo, razbija jim srce, hujšajo, pogosteje odvajajo blato, izpadajo jim lasje, so utrujeni, mišice so oslabele.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ščitnica , žleza , jod , hipertrioza , golša , hiportitoza , hipertiroidizem , radioaktivni jod , hipotiroidizem , povečana ščitnica , bolezni ščitnice

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

29. 09. 2011 14:28:12
Hvala ,VIVA .Zelo dobro je napisano o ščitnici in tako ,da se lahko bere in je razumno .Moja soproga se že od 99leta zdravi za to boleznijo .Najbol hudo je bilo ,ko je imela hudo Medrol terapijo ,po pet tabletk na dan .Verjemite ,še zdaj ni dobro in določene tablete mora zaužiti do konca svojih dni .Zdravstvo in ZZZS preveč komplicirajo glede cen zdravljenja in tudi dr. splošne medicine , ali dr.specialist splošne medicine bi večkrat moral pomisliti na delovanje ščitnice in paciente napotiti na pregled .Hvala Bogu ,midva imava zelo dobro dr.specialist medicine dela v Stražišču pri Kranju .Hvala in z željo TAKO NAPREJ.....
29. 09. 2011 18:30:36
G. Janez hvala za pohvalo in vse dobro tudi vaši ženi!