Delovna terapija pri multipli sklerozi

  • MJS
  • četrtek, 24. junij 2010
Mag. Jelka Janša, delovna terapevtka iz Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Mag. Jelka Janša, delovna terapevtka iz Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Nepogrešljiv člen v ekipi strokovnjakov, ki skrbijo za celostno obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS), je tudi delovni terapevt. Kot pravi mag. Jelka Janša, delovna terapevtka iz Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je glavna naloga delovnih terapevtov naučiti bolnika, da čimbolj dejavno živi in deluje v v svojem okolju.

Osnovna področja delovanja, ki jih pokriva delovna terapija so skrb zase (osebna higiena, hranjenje, oblačenje …), ohranjanje storilnosti (delo v službi, življenjske vloge) in kakovostno preživljanje prostega časa.

Včasih gre pri bolniku morda za eno samo, izolirano težavo, denimo z roko. Takrat se delovni terapevti usmerijo na izvajanje vaj za izboljšanje spretnosti in vzdržljivosti, vračanje občutka v roki in sočasno učenje vključevanja roke v vsakodnevna opravila.

Z napredovanjem bolezni je težav lahko več, več pa je tudi načinov njihovega premagovanja. Bolniki imajo lahko težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, denimo pri oblačenju, gospodinjskih opravilih… Kot pravi sogovornica, jih učijo, naj ustaljene načine izvajanja izbranih vsakodnevnih opravil (na primer oblačenje) nadomestijo z drugačnimi, včasih jim predpišejo pripomočke, s katerimi si kako dejavnost olajšajo (pripomoček za zapenjanje gumbov, obuvanje nogavic …) ali pa jim svetujejo prilagoditve v okolju (ročaji ob kopalni kadi, stolček za tuš kabino …). Nadomestne tehnike in prilagoditve okolja omogočijo varno in učinkovito izvajanje opravil, poleg tega razbremenijo bolnikove svojce.

"Velik poudarek namenjamo pravilnemu položaju pri sedenju, saj bolniki številne dejavnosti opravljajo sede. Zlasti če uporabljajo invalidski voziček, je pomembno, kako v njem sedijo. Dolgotrajno sedenje v nepravilni drži namreč lahko povzroči dodatne obremenitve posameznih delov telesa, to pa vpliva na kakovost izvajanja sedečih opravil."

V Centru za multiplo sklerozo v programu delovne terapije izvajamo dva ambulantna preventivna programa; in sicer Program za obvladovanje utrudljivosti ter program za preprečevanje padcev pri bolnikih z multiplo sklerozo.

Padci in multipla skleroza

Prisotni so pri približno 50% bolnikov z MS in njihova pojavnost je višja pri moških ter najbolj izražena pri opravilih, ki vključujejo gibanje. Pogostnost pojavljanja padcev zavisi od notranjih dejavnikov (bolezenski simptomi, učinki zdravil, strah pred padci)in od zunanjih dejavnikov (okolje). Poleg ogroženosti za padce, je potrebno prepoznati še strah pred padci ter motnje ravnotežja. Zato pri bolniku z MS ocenimo ogroženost za padce, strah pred padci ter morebitne strategije za preprečevanje padcev, ki jih že sami vključujejo v vsakdanje delovanje.

Sam strah pred padci je pomemben dejavnik, na katerega lahko vplivamo z delovnoterapevtskim pristopom. Po literaturi »strah pred padci pri bolniku z MS nastane oziroma sovpada z razvojem novih nevroloških simptomov ter z njihovim medsebojnim delovanjem in je pogosteje izražen pri ženskah. Neodvisno je povezan s stanjem splošne slabše fizične kondicije, že nedavno izkušnjo padca ter z uporabo bergel. Bolniki z MS, ki stalno uporabljajo invalidski voziček ne izražajo strahu pred padci.« Strah pred padci pogosto še bolj, kot je primerno glede na stanje psihofizične zmogljivosti, omejuje izvajanje osnovnih in širših dnevnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.

Padci se pogosto končajo s poškodbami in to predvsem pri tistih bolnikih, ki dodatno obolevajo za osteoporozo. Zato imajo bolniki z MS pogostejše zlome tibie, kolka in stegnenice kot zdrava populacija.

Uspešno svetovanje za obvladovanje padcev dosežemo z uravnoteženim delovanjem na nivoju zunanjih in notranjih dejavnikov. Namen svetovanja je prepoznavati ogroženost za padec, obvladovati strah pred padci, ter naučiti se strategij za uspešno obvladovanje padcev. Ameriški program »Varni doma« na strukturiran način poda informacije za preprečevanje padcev pri bolnikih z MS. V Centru za MS smo ga v ambulantni obliki uvedli letos.

Utrudljivost – pogosta težava

Multipla skleroza je bolezen številnih obrazov, ena od pomembnih težav, ki doleti mnoge bolnike, pa je utrudljivost. Utrudljivost vpliva na izvajanje vsakodnevnih opravil, zaradi česar je pomembno področje delovanja delovne terapije, pojasnjuje mag. Janša.

"V okviru delovne terapije je na voljo več programov za obvladovanje utrudljivosti, naš pa prilagojen po kanadskem modelu. Osnovni namen programa za obvladovanje utrudljivosti je učenje strategij in principov, ki vzpodbujajo vedenjske in okoljske spremembe s katerimi se ohranja energijo in prispeva k boljši samoučinkovitosti bolnika z MS.

Vanj vključujemo bolnike, ki jih utrudljivost ovira v vsakdanjem življenju in so pripravljeni dejavno sodelovati. Izvajamo ga od leta 2005 in sicer dvakrat na leto, v ambulantni obliki, kar pomeni, da bolniki sami poskrbijo za prihod. Program obsega šest zaporednih edukacijskih srečanj, ki potekajo enkrat na teden, trajajo pa po dve uri. Bolnike učimo, kako naj obvladujejo utrudljivost v vsakodnevnem življenju. Prvi korak programa je, da bolnik prepozna svoj profil pojavljanja utrudljivosti, da torej ugotovi, katere dejavnosti ga najbolj utrujajo, pa tudi, kdaj in kje najpogosteje nastopi.

Bolnika lahko utrudijo telesne ali miselne dejavnosti, morda pa ga najbolj bremenijo medsebojni odnosi. Razlogi se razlikujejo od bolnika do bolnika. V ta namen uporabljamo vprašalnik, ki ga vsak udeleženec izpolni že na začetku programa, na osnovi njega pa prepoznamo tip utrudljivosti. Izdelali smo tudi dnevnik, ki omogoča dvomesečno dnevno spremljanje pojavljanja utrudljivosti v vsakdanjem življenju. Ob njegovi pomoči dodatno opredelimo, kako se izraža utrudljivost, denimo v obliki težav z vidom, hojo, uporabo rok, slabše zbranosti pri delu … Bolnik opredeli tudi okolje, kjer najpogosteje pride do utrudljivosti (kuhinja, kopalnica, delovno mesto …).

Dnevnik in vprašalnik sta torej namenjena spoznavanju kdaj, kje in kako se pojavlja utrudljivost. Ko je vzorec jasen, z vsakim bolnikom posebej načrtujemo boljšo organizacijo dneva, in sicer tako, da obsega vse dejavnosti, ki jih mora ali želi opravljati, obenem pa ga vse to čim manj utruja. Ključno je dvoje: postavljanje prioritet in vključevanje počitka," razlaga sogovornica ter poudari, da počitek ne sme biti na vrsti šele takrat, ko že nastopi utrujenost, ampak mora biti načrtovan. Počitek ne pomeni nujno ležanja, pač pa krajšo dejavnost, ki bolnika sprošča.

Pri obvladovanju utrudljivosti je pomembno tudi postavljanje prioritet, pove sogovornica. "Bolnik pove, kaj dela čez dan in poudari najpomembnejše dejavnosti, ki jih ne more ali noče opustiti. Ko načrtujemo bolnikov dan, zato razmišljamo, kako naj jih izvede in razporedi, da se bo čim manj utrudil. Bolnike naučimo, naj ne porabljajo energije po nepotrebnem. Pri sedenju porabimo za četrtino manj energije kot pri stoječem delu, zato jim denimo svetujemo, naj med likanjem sedijo. Priporočamo tudi, naj pri gospodinjskih opravilih uporabljajo gospodinjske aparate, vse to zato, da se čez dan čim manj utrudijo. Kot rečeno, je včasih izvedba opravil učinkovitejša, če bolnik pri tem uporablja funkcionalne pripomočke. Včasih pa je treba po temeljiti presoji skleniti, da velja nekatera opravila izpustiti ali pa jih prenesti na druge," je zaključila delovna terapevtka mag. Jelka Janša.

Na skupinskih srečanjih bolnikom podamo še dve pomembni informaciji, ki sta se izkazali kot učinkoviti pri obvladovanju utrudljivosti; in sicer o pomembnosti ohranjanja telesne aktivnosti ter osnovne informacije o vlogi čuječnosti pri obvladovanju utrujenosti.




Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki