Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Avtoimunske bolezni: Kombinacija okoliščin in dedovanja

doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med.
doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med. (Foto: Jure Makovec)

Imunski sistem s svojimi imunskimi celicami napada in uničuje telesu tuje celice, kot so različni mikroorganizmi, pa tudi škodljive lastne celice, okužene ali pa tumorske. Pri avtoimunski bolezni pa imunski sistem napada neškodljive lastne telesne celice, saj jih prepozna kot tujek.
Omenjeno se kaže z vnetji in poškodbami tkiv ter organov. Dolgoročno avtoimunska bolezen pripelje do take okvare tkiv in organov, da ne morejo več opravljati svoje funkcije. Lahko so prizadete celice enega samega organa, če pa so napadene celice več organov, govorimo o sistemskih avtoimunskih boleznih.


Vzrok

Vzroki za nastanek avtoimunske bolezni so v kombinaciji zunanjih okoliščin in dednih lastnosti. Človek se zaradi svojih dednih posebnosti drugače, neustrezno in nekontrolirano odzove na določeno okužbo, čemur sledi vnetje in pa možen preobrat v avtoimunsko bolezen.

Pogosteje zbolijo ženske kot moški. Razlogi niso povsem pojasnjeni, so pa povezani z nihanjem imunskega odziva zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja. Tako je med nosečnostjo imunski sistem zavrt in se po porodu sprosti, včasih tudi preveč in nenadzirano.

Okužbe močno vplivajo na imunski sistem in s tem tudi na možnost nastanka avtoimunske bolezni. Nekateri mikrobi imajo molekule, ki so zelo podobne človeškim, zato imunski sistem ob napadu mikroba napade tudi podobne človeške molekule. S pojavom avtoimunskih bolezni največkrat povezujejo okužbi z virusom EBV in virusom hepatitisa C.

Med drugimi zunanjimi dejavniki, ki prispevajo k nastanku avtoimunske bolezni, sta tudi kajenje in vitamin D, ki prek genov vpliva na zorenje imunskih celic.

Bolezni

Najbolj razširjene avtoimunske bolezni so avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, sistemska lupusna bolezen, multipla skleroza, sladkorna bolezen, celiakija, Crohnova bolezen, avtoimunske bolezni ledvic in psoriaza. Avtoimunske bolezni so kronične in običajno potekajo v zagonih.

Zagoni bolezni se razlikujejo v pogostosti in jakosti in jih je težko napovedati. Seveda je čisto možno, da se avtoimunska bolezen pojavi samo enkrat ali pa so zagoni zelo redki, le nekajkrat v življenju.

Zdravljenje

Avtoimunsko bolezen lahko dokažemo s prisotnostjo avtoprotiteles v krvi, vendar je treba opozoriti, da sama prisotnost avtoprotiteles še ne pomeni bolezni. Avtoimunske bolezni zdravimo z zdravili, ki zavrejo imunski sistem in zato prinašajo povečano tveganje za okužbe. V to skupino zdravil uvrščamo kortikosteroide in citostatike.

Velik napredek v zdravljenju avtoimunskih bolezni pa pomenijo biološka zdravila. Ta delujejo ozko na imunsko celico ali njen produkt, stara zdravila pa so prizadela imunski sistem v celoti. Zaradi tako specifičnega delovanja so učinkovitejša, a imajo več neželenih učinkov, zato je potrebno zelo natančno spremljanje zdravljenja. Danes poznamo biološka zdravila za zdravljenje Crohnove bolezni, revmatoidnega artritisa, multiple skleroze, psoriaze in ankilozirajočega spondilitisa.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

avtoimuna bolezen , avtoimunska bolezen

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.