Antifosfolipidni sindrom

(Foto: Shutterctock)

Infarkt tkiva

Antifosfolipidni sindrom (APS) je sicer redka sistemska avtoimunska motnja in hkrati najpogostejša avtoimunska motnja, ki povzroča tromboze. Je tudi najpogostejši vzrok ponavljajočih se izgub ploda.

Vloga imunskega sistema ...

... je za človekovo delovanje in bivanje izjemnega pomena. To je sistem kemičnih procesov, v katerem sodelujejo posebej za to usposobljene celice in molekule. Njihova naloga je uničenje in odstranjevanje snovi, ki človeškemu organizmu škodijo. Škodljive snovi prihajajo zlasti iz okolja. Najpogosteje so to okužbe z virusi, bakterijami ali paraziti. Včasih pa se imunski sistem napačno odzove. Če denimo začne uničevati snovi, ki so za človeka koristne (na primer sestavine v hrani), govorimo o alergijah. Manj znano je, da imunski sistem lahko napade in uničuje tudi človeku lastne snovi, to je molekule, ki so vgrajene v telo kot njegov sestavni del. Tedaj to opredelimo kot avtoimunske motnje.

Avtoimunske motnje

Področje avtoimunskih motenj je eno od manj pojasnjenih v medicini. Znano je, da na te motnje vplivajo hormoni in genetski dejavniki, a tudi dejavniki iz okolja. Ženske in starejši so tem motnjam bolj podvrženi. Včasih avtoimunske motnje nastanejo po predhodni okužbi z nekaterimi mikroorganizmi. To si razložimo tako, da je imunski sistem poleg škodljivih mikroorganizmov pomotoma napadel tudi lastne celice, molekule. Do tega lahko pride, če je zgradba mikroorganizmov zelo podobna zgradbi naših molekul. Pojav imenujemo mimikrija, ker mikroorganizmi posnemajo zgradbo naših lastnih molekul. Drugi možni načini so še bolj zapleteni, vsi pa na koncu privedejo do uničevanja človeku lastnih snovi. Avtoimunske motnje se delijo na organsko specifične in sistemske avtoimunske bolezni. Pri prvih je telo izdelalo protitelesa, ki uničujejo tkivo samo enega organa, denimo ščitnice, v drugo skupino pa sodijo bolezni, kjer protitelesa uničujejo snovi po vsem telesu, na primer sestavine v krvi.
V tem prispevku vam skušamo prikazati eno od sistemskih avtoimunskih motenj, tako imenovani antifosfolipidni sindrom.

Kaj je antifosfolipidni sindrom (APS)

V telesu se iz še nepojasnjenih razlogov začnejo tvoriti protitelesa, ki napadajo beljakovine, ki se vežejo na fosfolipide (antifosfolipidna protitelesa aPL ni torej povsem natančno ime zanje). Te beljakovine so normalno prisotne v krvi in sodelujejo v procesih strjevanja krvi, imajo pa tudi zaščitno vlogo na stenah žil. Ko avtoimunska protitelesa napadejo te beljakovine, to pripelje do tromboze žil. To pomeni, da se v notranjosti žil začnejo oblikovati krvni strdki (trombi), ki lahko pripeljejo do popolne zapore žile. Tako sta motena krvni obtok in prehrana tkiv. Če zapora traja predolgo, je rezultat katastrofalen tkivo odmre. Rečemo, da je prišlo do infarkta tkiva. Če strdki ne zaprejo povsem celotnega preseka žile, je krvni pretok sicer navzoč, vendar zmanjšan. Bolnik lahko občuti bolečino na določenem predelu telesa ali hladne ude.
Navzočnost aPL še ne pomeni, da bo oseba zbolela. V nizkih koncentracijah so aPL našli pri majhnem odstotku (od 1 do 3 odstotkih) domnevno zdravih oseb. Ta protitelesa so lahko navzoča v krvi tudi pri nekaterih infekcijskih boleznih in malignih obolenjih, vendar niso ključna za potek bolezni. V visokih odstotkih pa se pojavljajo pri bolnikih z vezivnotkivnimi boleznimi, denimo z lupusom, kjer njihova vloga ni povsem pojasnjena.

Članek se nadaljuje »


Denis Baš

Denis Baš dr.med. spec. pediatrije

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki