Energijske vaje

(Foto: JupiterIImages)

Poenotenje uma, energije in telesa

Različne oblike energijskega gibanja obravnavajo človeka celovito. Ne težijo k razvijanju posebne atletske lepote telesa ali k doseganju zlate medalje. Njihov cilj je poenotenje uma, energije in telesa, zato lahko njihove ugodne vplive začutimo na vseh ravneh. Človek jih ne zazna samo kot bolj zdravo telo, temveč tudi kot več energije za delo, večji mir in jasnost misli ter večjo pretočnost za duhovne energije.

Poleg nekaterih filozofskih naukov tudi različne energijske vaje učijo, kako razumeti kozmični ples in se uskladiti z njim; te največkrat izhajajo z Vzhoda. Ko je začel zahodni svet odkrivati bogato duhovno zakladnico Vzhoda in med drugimi dragulji spoznal tudi različne vrste energijskega gibanja, so tovrstne veščine našle nova plodna tla.

Izvora veščin energijskega gibanja še niso popolnoma pojasnili. Obstaja več razlag, vsem pa je skupno mnenje, da navdih izvira iz narave. V naravi zlahka opazimo harmonijo življenja. Toda oči ne vidijo vsega. Tok življenja je predvsem nenehno pretakanje očem skrite življenjske energije – energije či. Življenjska energija je povsod: v sončni svetlobi, pišu vetra, žuborenju potoka, divjanju nevihte, rasti rastlin in letu ptic. Če se znamo učiti pri naravi, bomo začutili, da življenjska energija napaja tudi nas.

Zato so ljudje začeli posnemati veter, tok vode ali gibanje živali; nastale so različne metode energijskega gibanja. Nekatere obsegajo borilni vidik, pri drugih se kaže predvsem terapevtski vidik. Vsem pa je skupno, da odprejo človekov izvir življenjske energije.

Drža in mehkoba gibanja

Pravilna drža je pomembna prvina vadbe energijskih vaj – či gonga. Biti moramo namreč tukaj in sedaj. Svoje telo moramo imeti v posesti. Če ni tako, je naša vadba prazna.
Drža naj bo stabilna, vendar ne mlahava, po drugi strani pa naj ne bo toga, napeta. Biti mora stabilna in živa, a obenem mehka in prožna.

Dandanes je kot popolno idealizirano telo z mišičastim prsnim košem, ozkimi boki in močnimi rokami. Takšno mišičasto telo ima središče visoko nad trebušnim predelom, zato je razdvojeno, to pa vodi k togemu in neharmoničnemu gibanju ter ne omogoči prostega pretoka življenjske energije či.

Pravilno je, če telo sprostimo in za njegovo središče postavimo spodnji del trebuha, kjer je tudi gravitacijsko središče telesa. To središče leži tri do štiri prste pod popkom, v predelu, ki ga kitajska tradicija imenuje dantian. Pravilno gibanje telesa se namreč vedno začne iz središča. Gibanje naj bo povezano in harmonično, ne sunkovito. En gib se preliva v drugega in ta spet naprej v tretjega. Seveda je za takšno gibanje nujno potrebna sproščenost telesa.

Večina ljudi enači sproščenost z mlahavostjo. Mlahavost je stanje odsotnosti zavestne volje in energije. Po drugi strani tudi pretirano napenjanje mišic ne ponuja pravega odgovora. To namreč blokira harmoničen pretok energije či po telesu.

Naša vadba pa mora biti živa, polna energije in hkrati sproščena. To bomo dosegli s tem, da mišice ne bodo napete, teža telesa pa ves čas nizka. Gibanje začenjamo iz bokov (točke dantian), čemur sledijo še noge in roke.

Dihanje

Dihanje spada med funkcije fizičnega telesa, vendar gre v resnici za znatno bolj prefinjen proces, kot se zdi na prvi pogled. Oksidacija organskih spojin, ki jih zaužijemo s hrano, je proces, s katerim fizično telo dobiva energijo za delovanje. Zato telo nenehno potrebuje zadostno količino kisika. Če je dihanje površno, ni mogoče zadostiti potrebam telesa po kisiku, oksidacija ni popolna in ne sprosti se zadostna količina energije. Posledično se človek utrudi prej, ko bi se sicer.

Z dihanjem prejmemo tudi pomembno količino življenjske energije či. Ta povezava je tako pomembna, da nekateri vidijo v dihanju predvsem mehanizem sprejemanja energije či iz okolja.
Zmožnost dihati naravno in polno izboljša kakovost človekovega življenja in okrepi njegovo zdravje.

Prav zato je pri študiju energijskih vaj treba dihanju nameniti posebno pozornost. Večina ljudi izrablja le del pljučnih zmogljivosti. Dihamo samo z gornjim delom pljuč. To je v veliki meri pogojeno z nenaravno držo telesa, ta pa pride še posebno do izraza, če ležimo udobno zleknjeni na kavču. To je še eden od razlogov, zakaj je pravilna drža tako pomembna pri izvajanju energijskih vaj.

Dihali naj bi predvsem skozi nos. Pri vdihu najprej polnimo spodnji del pljuč, zaradi česar se trebušna prepona spušča, predel trebuha pod popkom pa se posledično premika navzven. To je razlog, zakaj trebušnih mišic ne smemo imeti napetih. Telo naj bo sproščeno. Ko je "trebušni" del pljuč napolnjen, naj zrak naravno napolni še zgornji del pljuč, vse do vrha.

Izdih se začenja pri zgornjem delu pljuč, ki ga začnemo prazniti najprej. Nato nadaljujemo izdih še s trebušnim predelom, pri čemer se spodnji del trebuha pomakne navznoter in trebušna prepona posledično navzgor. Pri tem moramo paziti, da ne bomo začeli napenjati trebušnih mišic.

Poleg tega moramo med vadbo uskladiti dihanje z gibanjem drugih delov telesa. Gibi, pri katerih roke in prsni koš širimo, težišče pa dvigujemo, so naravno povezani z vdihom, medtem ko so z izdihom povezani gibi, pri katerih roke približujemo telesu, težo pa spuščamo.

Poenotenje uma in telesa

Prvine vadbe (pravilna drža, mehkoba gibov, pretok energije, ki je povezan z dihanjem) sami po sebi nimajo prave vrednosti, če niso povezani. Povezovalna prvina je um.

Prav um razlikuje človeka od živali in rastlin, zato ni dovolj, da zgolj slepo ponavljamo vajo, ampak je pomembno, da smo tudi zavestno pri stvari. Tako pri premikanju rok navzgor nismo pozorni samo na roke, ampak se moramo zavedati povezanosti gibanja vsega telesa, od stopal, ki so stabilno na tleh, ter nog, bokov in trupa do rok. Utegne se zazdeti, kot bi obstajala energetska povezava med stopali in dlanmi. Hkrati smo pozorni na vdih. To je nadvse pomembno. Če smo pozorni ne en sam del telesa, se nam utegne hitro zgoditi, da ga bomo premikali neodvisno od celote, kar je napačno. Pogosto opazimo, da ljudje pri vadbi premikajo samo roke, drugi deli telesa pa so napeti ali v nestabilnem položaju.

Da bi bili s pozornostjo resnično prisotni, moramo sprva vaditi počasi. Koristno je tudi, da izvajamo preproste, krajše vaje. S takšno vadbo, ki jo spremlja nenehna pozornost, se začenjajo na ravni vedenja telesa ustvarjati vzorci – engrami. Engrami so na podzavestni ravni stabilizirani vzorci telesnega odzivanja.

Tudi na energijski ravni gre za podoben proces. Naš cilj je, da pretok energije či uskladimo z gibanjem telesa in z dihanjem. Pri tem pozornosti na povezano gibanje telesa, ki ga spremlja dihanje, dodamo še pozornost na pretok energije. Pomagamo si lahko z vizualizacijo pretakanja belega svetlečega fluida po energijskih kanalih energijskega telesa. Tako engram naredimo kompleksnejši, saj telesni ravni dodamo energijsko razsežnost.

Če ustvarimo pravilne engrame, bo čez čas naša vadba pravilna tudi brez nenehne pozornosti na telo, dihanje in energijo. Sčasoma postane takšen zavestni nadzor celo zaviralen, saj se umu pri povečanju hitrosti vadbe ali povezovanju več preprostih prvin v kompleksnejši vzorec začenja zatikati, to pa blokira svobodo gibanja telesa.

Naš cilj je torej s preprostimi vajami in pravilno pozornostjo ustvariti v podzavesti stabilne vzorce – engrame, ki omogočijo, da se telo giblje kot sproščena celota, povezana z dihanjem in s pravilnim pretokom energije či. Pri tem je naš um umirjen in svoboden. To stanje imenujemo povezanost uma, energije in telesa. V takšnem harmoničnem stanju se človeku odpira nova razsežnost, ki presega meje jaza. Postopoma se briše meja med jazom in nejazom. Človek se poveže s celoto in zaplava s tokom Taa.

Vaja "kotaljenje krogle"

1. Iz začetnega položaja dvignemo roke v položaj drevesa. Roke so v višini prsi, kot da bi objemali drevo, dlani sta obrnjeni druga proti drugi (slika 1). Vdihnemo.
2. Začnemo se obračati v levo in težo prenesemo na levo nogo. Z rokami oblikujemo kroglo. Leva roka naj bo zgoraj (slika 2). Ozremo se nazaj in izdihnemo.
3. Nadaljujemo z gibanjem v levo in težo porazdelimo na obe nogi. Z obračanjem krogle znova zavzamemo položaj drevesa. Vdihujemo.
4. Sledi gibanje v desno pri čemer obremenimo desno nogo. Z rokami nadaljujemo gibanje in oblikujemo kroglo. Zdaj je zgoraj desna roka. Ozremo se nazaj in izdihujemo.
5. Gibanje nadaljujemo v levo do položaja drevesa. Vdihujemo.
6. Vajo nekajkrat ponovimo v levo in v desno smer. Nato iz položaja drevesa spustimo roke ob telo in izdihnemo.


Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki