Kiropraktik dr. Todo priporoča: pred izbiro vedno preverite!

(Foto: Dreamstime)

Kako izbrati dobrega kiropraktika

Dr. Jasuhiro Todo je na več sto naslovov poslal pismo, v katerem je ta priljubljeni japonski kiropraktik, ki je zadnjih devet let deloval v Ljubljani, napisal svoje predloge za osnovanje zakona o kiropraktiki. S tem zakonom naj bi v Sloveniji naposled zavladal red na tem področju.

Dr. Todo je v času svojega delovanja v Sloveniji storil veliko za to, da je kiropraktika postala znana. Obenem si je ves čas prizadeval, da bi delovanje usposobljenih kiropraktikov uredili tudi zakonsko. Zato je pred meseci Ministrstvu RS za zdravje poslal pismo, v katerem je predstavil konkretne predloge, povzete iz prakse nekaterih tujih držav, na temelju katerih bi sestavili zakon, ki bi kiropraktiko urejal ločeno od alternativne medicine. Po mnenju dr. Toda se namreč kiropraktika in alternativna medicina izključujeta.

Temeljita izobrazba

Marsikomu se zdi ta trditev nenavadna, vendar dr. Todo pravi, da je kiropraktik v nasprotju z alternativnimi zdravilci vendarle človek, ki ima ustrezno izobrazbo, pridobljeno na kateri od fakultet z licenco Mednarodnega sveta za kiropraktično izobraževanje (The Council on Chiropractic Education International). Poudarja, da se nihče ne more sam oklicati za kiropraktika, ampak se mora predhodno izšolati. Šolanje traja deset semestrov, za najvišjo izobrazbo je potrebnih približno štiri tisoč ur. Poleg tega mora bodoči kiropraktik pred vpisom na fakulteto opraviti še dve leti študija na kaki drugi fakulteti, kjer pridobi splošno izobrazbo. Če seštejemo, ugotovimo, da kiropraktik študira toliko časa kot študent medicine.
Med študijem slušatelji podrobno spoznajo predmete, ki jih sicer študirajo študentje medicinske fakultete (anatomijo, fiziologijo, patologijo ...). Po zaključenem študiju diplomanta čaka šestmesečno pripravništvo, po katerem mora pred nacionalno komisijo opraviti strokovni izpit, sestavljen iz štirih obsežnih delov. Šele nato pridobi licenco, poudarja sogovornik.

Pristojnosti in omejitve

Dr. Todo je med predlogi za zakon, ki bi urejal področje zdravljenja s kiropraktiko, navedel še naslednje: kiropraktik, ki bi želel delati v Sloveniji, mora biti zavezan kodeksu etike, še pomembnejše pa je, da naj bi poleg šestmesečnega pripravništva pod vodstvom izkušenega kiropraktika (lahko tudi v drugi državi) naslednjih šest mesecev delal skupaj s slovenskim zdravnikom uradne medicine. Podobna praksa velja v drugih državah. V Švici, denimo, mora pod nadzorstvom delati vsaj dve leti, šele nato dobi licenco za samostojno delo.
Takšna strogost je pomembna predvsem zato, ker nato kiropraktik dobi veliko pristojnosti in pravico do samostojnega zdravljenja bolnikov, ne da bi za to potreboval dovoljenje zdravnika. Poleg tega sme kiropraktik z licenco postavljati diagnozo, vendar izključno v povezavi z nevro-mišično-skeletnim sistemom. Pri diagnostiki sme kiropraktik uporabljati tudi rentgen in druge naprave. Sogovornik poudarja, da kiropraktik nikakor ne sme zdraviti ali diagnosticirati drugih zdravstvenih stanj, na primer infekcijskih stanj, bolezni notranjih organov ... Takšna stanja mora nujno obravnavati zdravnik uradne medicine.

Pred prvim obiskom na internet

Ljudje so v minulih devetih letih dr. Toda sprejeli za svojega in hodili k njemu zaradi najrazličnejših težav, povezanih s hrbtenico. Ko so izvedeli, da odhaja, je bil njihov odziv večinoma dokaj buren. Številni bolniki so ga klicali in spraševali, kam naj gredo potem, ko bo zaprl vrata svoje klinike. V Sloveniji deluje še nekaj kiropraktikov, vendar sogovornik potencialnim bolnikom svetuje, naj pred prvim obiskom kiropraktika vprašajo, na kateri fakulteti je diplomiral, in nato na internetu (www.cceintl.org) preverijo, ali navedba drži.

Dobrega kiropraktika prepoznamo takoj

Dr. Todo ima zelo izostreno mnenje o tem, kdo je dober kiropraktik. Poleg že omenjene izobrazbe, pridobljene na kateri od priznanih fakultet, sogovornik poudarja še naslednja dejstva. Dober kiropraktik mora bolniku pomagati v povprečno dvanajstih terapijah, v nasprotnem primeru je začetnik, pravi dr. Todo. Poleg tega odločno trdi, da se kiropraktik ne sme ukvarjati še z alternativno medicino, saj se ti področji izključujeta. Zanimivo je, da sogovornik med merila kakovosti uvršča tudi minimalno oglaševanje terapevtovega dela. Dober kiropraktik po njegovem mnenju ne potrebuje oglaševanja, saj so najboljši oglas za njegovo delo zadovoljni in ozdravljeni bolniki.

Zdaj še poučevanje

Dr. Todo zapušča Slovenijo z mešanimi občutki. V minulih devetih letih je pri nas razvil dotlej malo znano vejo zdravljenja in jo približal ljudem. O tem, kako zadovoljni so bili z njim, govori dejstvo, da je v teh letih (o)zdravil več kot deset tisoč ljudi. Upravičeno ponosno pove, da so nekateri bolniki k njemu prišli tudi po nasvetu zdravnika uradne medicine. Z zdravniki uradne medicine je bil tudi sicer v dobrih odnosih, nekajkrat jim je tudi predstavil svoje delo. Poleg dveh člankov, ki ju je objavil v medicinski reviji, je zdravnikom omogočil praktičen prikaz kiropraktičnega zdravljenja, vendar poudarja, da nikogar ni poučeval tehnik, ker za to še ni usposobljen. Prav to je tudi eden od razlogov, da zapušča Slovenijo. Rad bi se namreč usposobil za učitelja kiropraktike, da bi svoje bogato znanje lahko prenašal na študente.

Pred prvim obiskom preverite, na kateri fakulteti je diplomiral vaš kiropraktik.

Kiropraktika je učinkovita pri večini težav, ki izhajajo iz nevro-mišično-skeletnega sistema in uspešno zdravi ali blaži:
  • bolečine v lumbalnem predelu hrbtenice, v vratu, ob hrbtenici in med lopaticama,
  • bolečine in/ali mravljinčenje v rokah in/ali nogah,
  • tenzijske glavobole, vrtoglavice,
  • disk hernije, sakro-iliakalne bolečine.
Po izkušnjah je kiropraktika učinkovita tudi pri:
  • bolečinah med rebri,
  • astmi, bronhitisu,
  • bolečinah v kolenih,
  • težavah v ramenskem sklepu, zlasti če bolnik iz neznanega razloga ne more dvigniti ali premakniti ramena v želeni položaj,
  • bolečinah v komolčnem sklepu, zapestju ali skočnem sklepu, pri katerih je izvor neznan,
  • bolečem in nerednem menstruacijskem ciklusu.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki