Stol - sedenje ima posledice

(Foto: Jupiterimages)

Spremenimo navade sedenja

Stol je najpogostejši kos pohištva na svetu in se pojavlja v izredno raznolikih oblikah. V razvitejših državah pride na posameznika v povprečju štirideset ali celo več stolov – v stanovanju, pisarni, učilnicah, restavracijah, parkih, čakalnicah, avtomobilih, avtobusih, na stadionih, letalih, pozabiti pa ne gre niti na kolesa, motorje, pručke in stole za piknike. Nemara res tretjino življenja prespimo, zato pa ga polovico in več presedimo … in to ima posledice.

Še pred stotimi leti so ljudje sedeli veliko manj kot zdaj. Številni delavci, ki zdaj sedijo, so takrat delali stoje, prevozna sredstva so bila redkost, vsi so hodili. Stali in gibali so se po deset in več ur na dan, sedeli pa le kake tri ure. Zdaj so različice sedečega položaja iz našega življenja pregnale skoraj vse druge drže. Namesto da bi med delom sedli in si tako malce odpočili, moramo vstati in se za nekaj minut sprehoditi.

NAŠ ŠTIRINOŽNI "PRIJATELJ"

V deželah, kjer je v navadi sedenje na tleh, brez opore za hrbet, ljudje zlahka sedijo vzravnano. Notranje mišice so budne, vsi sklepi v krogu medenice so gibčni, hrbtenica je sproščeno pokonci. Na Vzhodu meditanti brez opore za hrbet presedijo na tleh tudi po deset ur in več − brez bolečin in utrujenosti. Marsikje jedo sede na tleh, kar je pravzaprav najbolj zdravo. Pa ne mislite, da so prikrajšani za udobje!


Sodobnim ergonomom, ki spremljajo raziskave o zdravju, udobje ne pomeni več popolne nedejavnosti vseh mišic, ampak ga pojmujejo kot stanje, v katerem komplementarne mišične skupine opravljajo enako količino dela. Čeprav se mnogi od njih zavedajo, da bi bilo pravilno sedenje na tleh (od otroštva) in nenehno menjavanje položajev najbrž najboljša rešitev za večino težav s hrbtenico, iščejo tudi možnosti, ki bi bile uporabne za sodobnega Zahodnjaka – pri delu z računalnikom, delu za pisalno mizo, za manj škodljivo sedenje za volanom ipd. Med rešitvami je nekaj alternativnih oblik stolov, na katerih sedimo bolj dejavno in kjer so obremenitve hrbtenice veliko manjše. Še najbolj znane so žoge za sedenje – odlična in cenovno ugodna različica bolj zdravega sedeža.

KAKO JESTI?

Glede na človeško fiziognomijo je naraven položaj za uživanje obrokov sede po turško na tleh, s krožnikom pred seboj ali kvečjemu na 10 do 20 centimetrov dvignjeni površini. Pri takšnem sedenju je srce manj obremenjeno kot pri sedenju na stolu, zato kri laže steče v prebavila, kjer jo med obrokom tudi potrebujemo. Ko hrbtenico rahlo usločimo naprej, sprostimo celotno trebušno votlino in olajšamo spuščanje hrane v želodec. Ker je krožnik pod višino komolcev, so ramena sproščena, zato brez napetosti zajemamo hrano (najbolje z rokami) in jo nosimo do ust. Glava je nagnjena pod kotom 30 do 45 stopinj naprej, da se slina steka proti zobem in se med žvečenjem optimalno meša s hrano. V središču pogleda je krožnik, pod nos pa se nam kadijo dišave, saj ni le hrana za dušo (zlasti če je kuhar vešč), temveč tudi odlična spodbuda za izločanje prebavnih sokov.


Primerjajte to s sedenjem za mizo, na kavču pred televizorjem ali za volanom. Primerjajte vsakega od naštetih dejavnikov posebej, pa se vam bo morda zdelo možno, da na nastanek bolezni ne vpliva le, kaj dajemo vase, v kakšnih kombinacijah in kdaj to počnemo, ampak tudi, kako pri jedi sedimo. Morda se boste spomnili stare mame in zmajali z glavo, ker vas je pri mizi silila sedeti vzravnano, komolce tiščati k sebi in uglajeno (ter v krču od strahu) žvečiti zalogajčke kosila, do zadnjega! – vse v imenu spodobnosti in omike.

Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Vsi Viva strokovnjaki