Pozdravite prehlad in gripo s hrano

(Foto: Shutterstock)

Jesen je tukaj, zato tokrat predstavljamo bolezenske vzorce po tradicionalni kitajski medicini, ki se pogosteje pojavljajo v tem letnem času in pozimi: presežek vlage in vetra v telesu. Se počutite težke in utrujene ali otekate? Morda pa se vas že loteva prehlad, gripa ali imate boleče grlo? Tudi pri teh težavah si lahko pomagate s pravim izborom živil.

Presežek vlage in sluzi v telesu

Do presežka vlažnosti in sluzi v telesu pride takrat, ko je oslabljena naša sposobnost 'kurjenja' oziroma predelave telesnih tekočin. Skoraj vedno do tega pripelje oslabljeno delovanje vranice oziroma primanjkljaj vranične enrgije. Pogosto pa nastane tudi zaradi šibkosti ledvic ali pljuč. Vlaga se lahko kopiči in zaostaja v posameznem delu telesa ali pa je prisotna povsod. Zaradi presežka vlage v telesu se ponavadi počutimo težke in utrujene, lahko otekamo – vlaga nasploh zavira delovanje vseh telesnih funkcij.

Nekateri ljudje so zaradi svoje prirojene telesne zasnove ali konstitucije, kot velja v kitajski medicini, bolj dovzetni za zastajanje in kopičenje vlage. Bivanje v vlažnih prostorih ali preveč sedeč življenski slog to stanje samo še poslabšata. Za zaustavitev kopičenja vlage je potrebne dovolj jang telesne energije, ki je topla in aktivna ter pomaga vlago preobraziti in izločiti. Neustrezno prehranjevanje zelo ovira delovanje vranice in oslabi našo jang energijo – tako se še poveča nagnjenost h kopičenju vlažnosti. Včasih pa vlaga nastane, ker se ob prehaldu in obolenjih nismo pravilno zdravili: namesto da bi izločili patogeni dejavnik (na primer vročino), smo zaradi uporabe antibiotikov in zdravil za znižanje vročine in drugih simptomov povzročili, da je patogen ostal v telesu.

Okrepite delovanje vranice

Ločimo tri oblike presežka vlažnosti v telesu: 1. vlaga (splošno stanje presežka vlage, ki je povezano s šibko vranico, lahko se odraža kot utrujenost, z bolečinami v udih, leno prebavo ali kot omotičnost), 2. voda (edem in zastajanje tekočin, lahko je lokalno ali prisotno povsod po telesu kot splošna zatečenost), 3. sluz (je bolj zgoščena in lepljiva manifestacija vlage, pogosto se kopiči na enem organu, značilno je, da se hitro veže z drugimi patogenimi dejavniki, na primer vročino ali mrazom. Sluz lepi in ovira pretok energije in telesnih tekočin, kar povzroča slabše delovanje telesnih funkcij).

Kateri koli presežek vlažnosti je treba zdraviti tako, da okrepimo delovanje vranice, včasih tudi ledvic in pljuč in na splošno naše jang energije (na primer z več gibanja in dejavnosti ter z manj vnosa surove in mrzle hrane). Pri sluzi je potrebno dodatno zmanjšati vnos hrane, ki povzroča njeno nastajanje, in pojesti več hrane, ki jo razredči. Pri presežku 'vode' in edemih so koristna tudi živila z diuretičnim učinkom (denimo kava, če v telesu ni znakov povišane vročine). Preveč vlage je pogosto tudi posledica prenajedanja ali 'predobre hrane' (povečanega vnosa hranilnih snovi). Včasih pa do vlage pride, ko slabo izbiramo živila in se prebavni trakt 'zamaši' (premalo raznolike hrane in vlaknin).

Najpomembneje je, da vranico pravilno podpiramo in okrepimo. To naredimo tako, da se izogibamo prevelikim količinam surove in mrzle hrane, sladkarijam in mastni oziroma prebogati hrani. Pa tudi prevelik vnos tekočin ni priporočljiv. Hrana, ki še zlasti povečuje nastajanje vlage in sluzi: mlečni izdelki (manj zasluzijo ovčji in kozji izdelki), svinjina in drugo 'pretežko' meso, praženi arašidi, koncentrati sokov (pomarančni in paradižnikov), pšenica, kruh, kvas, pivo, banane, sladkor in umetna sladila, nasičene maščobe.


Kako prepoznamo težavo?

Občutek teže, pomanjkanje apetita, neprijeten občutek prenapolnjenosti v prsnem košu ali tik pod njim, težave pri odvajanju urina, lepljiv občutek v ustih, lepljivo blato, omotičnost v glavi.

Hrana, ki pomaga pri presežku vlage in sluzi

Vlaga: rdeča soja, fižol, beluši, ječmen, zelena, buče, koruza, repa, redkev, koleraba, limona, česen, čebula, šalotke, rž, ajda in ajdov čaj, slive, hren, origano, peteršilj, kumina, kardamom, bazilika, majaron, nageljnove žbice, koriander, alfalfa, gobe (šampinjoni), sardoni, skuše, zeleni čaj, jasminov čaj.

Voda (edem): rdeča, črna in zelena soja, grah, rdeč fižol, ječmen, riž, bob, jobove solze, koruza, koruzni laski, fižol, solata, alfalfa, vodna kreša, kelp alge, šparglji, zelena, slive, grozdje, malinovi listi, bazilika, račje in žabje meso, buče, sardoni, skuše, školjke.

Sluz: sladki koren, zelena, redkev, morske alge, vodna kreša, gobe (šitake ali šampinjoni), olive, čebula, česen, kaki, hruška (sadež in lupina), jabolka/grenivke/pomaranče/mandarine/limone, orehi, mandeljni, majaron, poper, poprova meta, timijan, gorčično seme, trpotec, školjke, morske kozice.

Vdor in presežek vetra v telesu

Kadar je v telesu prisoten patogen, ki povzroči prehlad, gripo ali vneto grlo, se običajno v kitajski medicini šteje, da je to nastalo zaradi 'vdora vetra v telo'. Veter se enostavno veže z drugimi patogeni, ki že od prej obstajajo v telesu: vročino, mrazom in vlago. Zanj je značilno, tako kot v naravi, da se simptomi pojavijo nenadoma in se hitro spreminjajo ('premikajoča se' bolečina brez jasnega mesta, izmenjavanje mrazenja in vročičnosti). Pljuča so običajno prvi organ, ki ga prizadene veter.

Vdor vetra zdravimo s hrano in zelišči, ki imajo oster okus (na primer z ingverjem ali hrenom), saj povzročijo gibanje telesne či energije navzven in na površje telesa, kar posledično pomaga, da telo laže izloči patogen (na primer s potenjem). Poleg tega ustrezno izberemo hrano, s katero izločimo še preostale patogene dejavnike, če so prisotni (mraz, vročina ali vlaga). Vsak vdor vetra najbolje zdravimo z enostavno hrano, pri čemer z jedilnika začasno črtamo vse mlečne izdelke, težko prebavljivo meso, kruh, nasičene maščobe in sladkor. Taka živila namreč povzročijo, da se bolezen oziroma patogeni dejavniki 'pogreznejo' v še globlje plasti telesa, od kjer jih še toliko težje odstranimo, poleg tega pa tam povzročajo še nastajanje sluzi.

V kitajski medicini obstaja prispodoba za nepravilno prehranjevanje med prehladi in obolenji: če takrat jemo močne in zelo hranjive jedi, je to tako, kot bi imeli volka v hiši (prehlad v telesu), ki mu še mečemo klobase, namesto da bi odprli vsa okna in vrata ter se ga znebili. Pri vseh vrstah prehladov velja pravilo 'manj je več', zato nam bo takrat najbolj pomagala lahka juhica in dovolj počitka.

Kako prepoznamo težave?

Nenaden nastop bolezni ali prehlada, bolečina ali nelagodje so večinoma v zgornjem delu telesa, lahko se pojavijo tudi 'premikajoča se' bolečina, odpor do mraza ali vetra, želja po bivanju v zaprtem prostoru, mrazenje, bolečine v zatilju ali trd vrat, nahod in kihanje.


Hrana in zelišča, ki pomagajo pri različnih vrstah prehladov

Veter in vročina: repa, kitajsko zelje, rman, origano, boraga, žajbelj, koren repnice, kamilica, krizantema, evkaliptus, bezeg, ameriški slamnik, melisa, majaron, poprova meta, zelena meta, mačja meta.
Veter in mraz: bazilika, črn poper, kumina, kajenski poper, čili, cimet, listi koriandra, svež ingver, por, šalotka, čebula, česen, poprova meta, rožmarin, žajbelj.
Veter in vlaga: kurkuma, bazilika, brin, kajenski poper, rožmarin, timijan, zelena meta, češnje, olupek mandarine, koleraba, redkev, repa, vse vrste čebule, jobove solze, jegulje.

Potrebujete dodatno pomoč?

Ko odkrijemo, da imamo tudi sami podobne simptome, kot so navedeni pri določeni bolezni, nas običajno zmede, saj imamo pogosto še druge ali pa morda nimamo vseh, ki so navedeni. Takrat imejte v mislih, da je teorija eno, praksa pa nekaj drugega: skoraj pri vsakem človeku obstaja več bolezenskih vzorcev hkrati – torej tipični simptomi za več različnih neravnovesij oziroma bolezni. Najpametneje je, da diagnostiko in nasvete glede zdravljenja prepustite usposobljenemu zdravniku ali terapevtu kitajske medicine, ki bo natančno ugotovil, kateri bolezenski vzorec je pri vas prevladujoč, zakaj je nastal in kakšen naj bo vrstni red zdravljenja bolezenskih vzorcev – če jih hkrati obstaja več. Moto kitajske medicine je: individualni pristop zagotavlja boljše rezultate!

www.centertkm.si