Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

"Ajurveda ni magija, temveč znanost, kot jo razumemo v Indiji"


(stran 2 od 2)



Preučevali ste najstarejše zapise o ajurvedi in napisali triindvajset knjig o ajurvedi, jogi, tradicionalnih zdravilnih rastlinah, numerologiji … Ali so lahko ta starodavna znanja v pomoč tudi današnjemu zahodnemu človeku?
Seveda. Želim si, da bi s svojim delovanjem to starodavno znanje in uporabne nasvete predstavila tako, da bi jih lahko uporabljali tudi danes. Vsakdo – najsi živi tam, kjer ajurveda izvira, ali na Zahodu. Po ajurvedi obstaja le eno telo, vsi smo namreč del vesolja, ki deluje po univerzalnih naravnih načelih. Vsi živimo pod istim soncem in luno ter dihamo zrak in vodo, ki sta sestavljena iz istih elementov. Narava vpliva na nas in mi nanjo. Za Zahod je resničnost predvsem čutna in materialna, za Vzhod pa obstajajo tudi subtilnejši deli resničnosti. Ajurveda nam pomaga živeti z ritmi narave. Kot vesolje smo tudi mi popolni in dinamični, sestavljeni smo iz istih petih osnovnih elementov (eter, zrak, voda, zemlja in ogenj), ki se v človeku kažejo v obliki treh vitalnih energij, ki jim ajurveda pravi doše. To so kapa, pita in vata. Vsaka vitalna energija ima svojo vlogo in svoje značilnosti. V različnih okoljih prevladujejo različne vitalne energije. Prav zato prehrano prilagajamo okolju, v katerem živimo. Ljudje, ki živijo ob morju, morajo jesti drugačno hrano kot tisti, ki živijo na puščavskih območjih.

V kolikšni meri smo še v stiku z naravnimi ritmi, z naravo?

Ljudje v velikih mestih so povsem odtujeni od narave. Sodobni človek je odtujen tudi od potreb lastnega telesa – ne iztrebljamo normalno, ne vemo več, kdaj smo v resnici lačni in žejni, koliko spanja potrebujemo … Sama sem bila šokirana, ko sem videla, da v številnih pisarnah po ZDA ni niti oken. Tam ljudje ne ločijo dneva od noči, ves čas preživijo znotraj – v službi in doma. Še svojega prostega časa ne preživljajo na prostem. Zato bi bilo odlično, če bi se lahko prebivalci velikih mest organizirali ter skupaj najeli zemljo in pridelovali zelenjavo, obenem pa bi uživali v naravi. Sodobna civilizacija je vse preveč miselno naravnana, na potrebe telesa pa pozablja.

Ajurveda, poudarjate, je življenjski slog. Katere so ključne smernice, ki bi jih morali upoštevati, če naj ohranimo zdravje in srečo?
Zelo težko je odgovoriti na kratko, o tem sem napisala celo knjigo (smeh). Vsak bi moral skušati uravnovešati telo in um ter ohranjati zadovoljstvo. Poleg tega moramo skrbeti, da v telesu ali na njem ne zastajajo strupi, ki povzročajo številne bolezni. Zato je pomembno, da svoje telo vsake pol leta prečistimo. Ajurveda svetuje, da enkrat na teden ali vsaj dvakrat na mesec poskrbimo za maziljenje z oljem, ki mu sledi vroča kopel. S tema praksama očistimo telo od zunaj in od znotraj. Ključno pa je skrbeti za primerno prehrano. Hitra hrana se je žal razširila po vsem svetu, čeprav bi se morali prehranjevati s čim več sveže zelenjave, pridelane brez kemikalij. Na mentalni ravni pa je trena uravnotežiti aktivno in pasivno delovanje, in sicer z obračanjem navznoter – z iskanjem notranjega miru. Težiti moramo k temu, da v naših mislih ni tekmovalnosti, ljubosumja, jeze, pretirane navezanosti … Takšne misli namreč zavirajo naš razvoj ter povzročajo frustracije in depresijo. Nadzirati moramo tudi preveliko hlepenje po materialnih dobrinah.

Kaj svetujete za umirjanje uma, naših misli?

To najučinkoviteje in najpreprosteje dosežemo s tem, da se osredinimo na dihanje. Dihanje je življenje, naša povezanost z vesoljem. Ko se dihanje ustavi, smo mrtvi. Zato pravimo, da je dihanje prana, naša življenjska energija. Najbolj torej pomaga, če misli usmerimo na dihanje. Še nasvet za dober začetek in konec dneva: zjutraj, ko se zbudite, umirite misli, opravite nekaj dihalnih vaj, zahvalite se za še en dan življenja in popijte kozarec tople vode. Tudi pred spanjem umirite um z dihalnimi vajami ali pa meditirajte. Duša je naša energija in z umirjanjem misli lahko pridemo v stik s tem neskončnim virom energije, ki nam pomaga ohranjati zdravje ali pa nam pomaga ozdraveti. Ajurveda pravi, da je pravi jaz naša duša, zato velja: »Sem, torej mislim.« Povsem nasprotno od Descartesa, ki je dejal: "Mislim, torej sem."

Omenili ste tudi tesnobnost in depresijo … Kako pri tem pomaga ajurveda?

Depresija in tesnobnost nastaneta zaradi pretirane navezanosti na materialne dobrine ali ljudi, zaradi strahu pred izgubo ali kot posledica izgube. Vesolje je nenehno dinamično, nenehno se spreminja, prav nič ni konstantno. To moramo sprejeti kot življenjsko dejstvo. Ljudje, ki se želijo oprijeti »srečnih trenutkov«, ne sprejemajo življenja takšnega, kot je. To pripelje do različnih duševnih težav. Ajurveda ne zdravi s kemično in fizično pomočjo, tako kot sodobna medicina. Ajurveda pri tovrstnih težavah pomaga z masažami, s toplimi terapijami, z zeliščnimi mešanicami, s posveti …

Ali o ajurvedi krožijo tudi zmote?

Ponekod je razširjeno prepričanje, da gre pri ajurvedi le za pomlajevalne postopke in masaže. Tako je pri turistih na Šrilanki in v Kerali zelo priljubljena širodara, ajurvedska obravnava, pri kateri terapevt na čelo zliva olje, ki pomirja in odpravlja razdraženost … Toda ajurveda je veliko več kot to. Nekateri priljubljenost ajurvede izkoriščajo za zaslužek. Ko so me nekoč kot predavateljico povabili v neki avstrijski hotel, sem opazila, da so celo čokoladni kremi dodali pridevnik »ajurvedska«. Po predavanju so me kritizirali, češ da je »moja« ajurveda preveč indijska. Zato si želim, da bi se ljudje čim bolj ozavestili, da bodo lahko izkusili, kaj v resnici deluje. Jutranje pitje tople vode, denimo, odlično čisti telo in črevesje, pitje kurkuminega mleka pa izboljša videz kože in daje energijo. Ko ljudje dobijo dobro izkušnjo, jih to prepriča, da preizkusijo še druge nasvete in laže ločijo zrnje od plev.

Ali je v sodobni Indiji še vedno prisotno življenje po načelih ajurvede? Ali ajurvedo kot medicino že zamenjuje alopatska medicina?

Takšen življenjski slog se je ohranil v vaseh, kjer so tradicionalna znanja še dobro ohranjena. Sama prihajam iz Himalaje, kjer še vedno ne pijejo čaja pred glavnim obrokom in med obroki ne jedo ničesar. Mnogi so ohranili stare modrosti: da so skrbi vzrok številnih težav, da nezadovoljstvo vodi v bolezen, da je nezadovoljstvo drugo ime za poraz … Ali da je treba cvetačo kuhati s česnom in ingverjem, sicer sledijo prebavne težave. V Indiji sta prisotna oba tipa medicine, vendar se pogosto zgodi, da ljudje najprej poiščejo pomoč alopatske medicine, pozneje pa se zaradi neželenih učinkov zdravljenja zatečejo po pomoč k ajurvedi ali homeopatiji, ki je v Indiji tudi zelo priljubljena.

Kako pa ajurvedo kot obliko medicine sprejemajo zdravniki alopatske medicine? Kakšne so vaše izkušnje?
Mnogi zdravniki alopatske medicine so zelo zadržani in se ne želijo učiti o starodavnih metodah, o homeopatiji … Včasih se zgodi, da se mojega predavanja udeleži tudi kak takšen zdravnik. Vse znanje želi osvojiti v enem samem koncu tedna, kar je seveda nemogoče. Predvsem pa si želim, da bi bili zdravniki bolj odprti do vseh znanj, kajti vsako znanje je sveto. Vsak zdravnik bi moral poznati tudi zgodovino medicine. Ajurveda je mati medicine, mati vseh medicinskih sistemov. Žalosti me, da je z razvojem tehnologije pacient postajal vse manj pomemben, zdravniki pa so začeli postavljati diagnoze predvsem na osnovi rezultatov testov. V takem sistemu trpi tudi odnos med zdravnikom in bolnikom. Zato se moje sporočilo slovenskim zdravnikom glasi, naj se še naprej izobražujejo in stopijo prek pravil, ki so se jih naučili med študijem. Razvoj uma je pomemben za vse profesionalce – vsakdo bi se moral prilagajati novim časom.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd