Himalajska ali Aleksandrova sol

(Foto: JupiterImages)

Slovi po mnogih zdravilnih lastnostih

Tako so že v 4. stol. pr. n. š. imenovali sol, ki jo je Aleksander Veliki tovoril s Himalaje, v njegovem kraljestvu pa so jo smeli uporabljati samo pripadniki najvišjih družbenih stanov. Sol je slovela tudi po zdravilnih lastnostih. Pozneje je dolga stoletja samevala pod debelimi plastmi himalajskih gora, dokler je v devetdesetih letih minulega stoletja niso znova odkrili ter začeli uporabljati v zdravilne in kulinarične namene. O tako imenovani himalajski ali Aleksandrovi soli so v tujini napisali že veliko knjig in člankov, raziskovali so jo številni znanstveniki, podatki o njej pa so zares presunljivi.

Ta posebna sol je nastala, ko se je pred približno 260 milijoni let izsušil praocean. Tektonski premiki in drugi geološki dejavniki so spravili gmote soli pod debele plasti kamnin, kjer ji je visok pritisk spremenil kristalno strukturo. V nasprotju z navadno morsko ali kameno soljo himalajska sol nima običajne kvadratne oblike; njeni kristali so blago razvejani, vendar brez ostrih robov. Najpomembnejše je, da kristal ni izoliran od spremljajočih kemijskih elementov. Po analizah naj bi bilo teh elementov 84, njihovo razmerje v blagi slanici pa je zelo podobno razmerju elementov v maternični tekočini.

Škodljivost rafinirane soli

Ker je struktura himalajske soli tako drugačna, človeška presnova iz nje zlahka asimilira tudi mikroelemente, kar pri običajni namizni soli ni možno. Navadna sol je pravzaprav samo rafiniran natrijev klorid, ki hrani daje okus, telesu pa predvsem škoduje. V količinah, v kakršnih uživamo sol dandanes, ta iz našega organizma izčrpava tekočino in vitalne elemente, povzroča kopičenje vode v tkivih in dehidracijo celic (to je, mimogrede, tesno povezano z nastankom kožnih izpuščajev in celulita), ruši mehanizem uravnavanja krvnega tlaka, obremenjuje organe izločanja itd. Zato vam bo vsak zdravnik ob bolezni svetoval, da omejite uživanje soli.

Za izničenje vsakega odvečnega grama soli mora telo porabiti 23-kratno količino dragocene celične vode, s katero jo nevtralizira. Če količina natrijevega klorida tudi potem ostane previsoka, ga telo rekristalizira, tako da uporabi razpoložljive živalske beljakovine, ki jih tudi ni mogoče razkrojiti. Telo iz teh beljakovin proizvaja urinsko kislino in se tako znebi tudi presežka soli. Kombinirani kristali urinske kisline in natrijevega klorida se pogosto kopičijo v kosteh in sklepih ter so tesno povezani z revmatizmom, artritisom ter ledvičnimi in žolčnimi kamni.

Pitje raztopine himalajske soli

Po lastnem navdihu jo lahko uporabljamo na številne načine (v kuhinji, pri masaži, v kopelih), kljub temu pa je dobro poznati nekaj osnovnih smernic za uporabo. Himalajska sol se "aktivira", ko jo pripravimo v obliki nasičene raztopine. To pomeni, da v steklen kozarec z dobro tesnečim pokrovom (nekatere različice soli so na voljo skupaj s kozarcem s steklenim pokrovom z gumo in mehanizmom za zatesnitev) damo nekaj velikih kristalov ali razdrobljene soli in dolijemo toliko dobre izvirske vode, da del soli ostane neraztopljen (za 150 g soli zadostuje od 3 do 4 dcl vode). Zlasti v primeru velikih kristalov počakamo kakih 45 minut, da slanica doseže največjo koncentracijo. Ta je pri sobni temperaturi približno 26 %. Za vse namene uporabljamo tako pripravljeno nasičeno raztopino. Če začne v kozarcu zmanjkovati vode, jo dolijemo, če začne zmanjkovati kristalov soli, jih dodamo, tako da vedno ohranimo nasičeno raztopino.

Priporočljivo je, da pri odmerjanju soli ne uporabljamo kovinskih žlic, zajemalk in drugih pripomočkov, ker je kovina reaktivna. Bolje je uporabiti keramične, steklene ali plastične žlice. Dan je dobro začeti tako, da na tešče spijemo kozarec vode, v katerem raztopimo 1 do 2 žlički (odvisno od velikosti žličke) nasičene raztopine himalajske soli (slanica naj bo zelo blago slankasta). Slanica na tešče tudi sicer zelo ugodno vpliva na prebavo, himalajska sol pa zaradi ugodne kemijske sestave in specifične kristalne strukture prinaša še dodatne koristi.

Himalajska sol blagodejno vpliva na kožo

Mnogi uporabljajo nasičeno ali razredčeno raztopino himalajske soli tudi za mazanje kože. Izidi so presenetljivi, zlasti pri odpravljanju gub, čiščenju, pomlajevanju in povečanju prožnosti kože. V primeru razpokane kože ali odprtih izpuščajev uporabite blažjo raztopino.

Predlagamo, da preizkusite naslednji recept za mazanje oziroma masažo:

V 2,5- do 3-decilitrsko stekleničko s širokim grlom in dobrim pokrovom vlijemo 1 dcl kakovostnega olivnega olja, 1/2 dcl nasičene raztopine himalajske soli in 1/2 dcl izvirske vode. V primeru večje ali manjše stekleničke mere prilagodimo. Na začetku bo slanica izpolnila spodnjo polovico kozarca, olje pa zgornjo. Nato kozarec nekaj časa - običajno sta potrebni približno dve minuti - stresamo, da nastane gladka emulzija, kar začutimo po tem, da tekočina v steklenički neha klokotati in se spremeni v redko kremo.

Tako rekoč vse vlažilne kreme so emulzije vode in različnih olj s takimi in drugačnimi dodatki, saj se emulzije najbolje vpijajo v kožo - bolje kot sama voda in bolje kot samo olje. V obliki kreme lahko ostanejo zaradi dodanih kemikalij, medtem ko se doma pripravljena emulzija slanice in olivnega olja po 15 sekundah začne razslojevati - na dnu se nabira mlečnata slanica, na vrhu pa rumenkasto ali zelenkasto olje. Zato moramo takšno domačo emulzijo med mazanjem ali masažo večkrat pretresti; pri napol razslojeni emulziji zadostuje že nekaj tresljajev, da se spet spremeni v kremo. Na čas tresenja vpliva tudi temperatura: višja ko je, prej nastane emulzija, zato je ni priporočljivo hraniti v hladilniku.

Po mazanju z opisanim pripravkom je koža neverjetno prožna in mehka. Masaža je zelo prijetna, saj dlani gladko drsijo po koži, brez občutka, da bi bila koža neprijetno mastna.
Na voljo so tudi milu podobne ploščice himalajske soli, ki jih navlažimo in z njimi drsimo po koži. Učinek je podoben kot pri uporabi slanice, le da so ploščice priročne in olajšajo uporabo.

Himalajska sol zmanjša žejo

Če vam finančne zmogljivosti to omogočajo, lahko navadno sol povsem izločite iz kuhinje in jo nadomestite s himalajsko soljo. Slane jedi, ki jih pripravite s himalajsko soljo se vam bodo zdele občutno "lažje". Tudi žeja je po takem obroku manjša.

Naj nazadnje omenim še solne lučke iz večjih kristalov himalajske soli, ki zelo ugodno vplivajo na počutje in vzdušje v prostoru, saj ionizirajo zrak, oddajajo ugodne frekvence elektromagnetnega valovanja in barvno svetlobo. Po vsem napisanem verjetno ni treba poudarjati, da so od vseh vrst solnih lučk najboljše prav tiste iz himalajske soli.

Kako do himalajske soli?

Zdaj se gotovo sprašujete, kje je mogoče kupiti himalajsko sol. Za zdaj je v Sloveniji na voljo samo v nekaj trgovinah z zdravo prehrano in v nekaj društvih, ki se ukvarjajo z alternativnim zdravljenjem, s porastom zanimanja pa se bo gotovo razširila tudi paleta ponudnikov. Kilogram soli, ki vam bo ob zmerni uporabi zadoščala za nekaj mesecev, lahko kupite že za 10,00 EUR.

Vsi skeptiki, ki se vam zdijo našteti podatki pretirani, poskusite naslednje: ko ste utrujeni zaradi naporne miselne dejavnosti, spijte kozarec raztopine himalajske soli in opazujte učinek. Kmalu boste spoznali, da vam s tem člankom nisem solil pameti.

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki