Endogeno dihanje

(Foto: Diana Anđelić)

Sproščeno dihanje

Za številne ljudi, ki zaradi stresa, skrbi in bolezni živijo v nenehni napetosti, je sproščeno dihanje "znanstvena fantastika". Sprostiti se namreč ne moremo z naporom. Neurejen duševni svet pušča globoke sledi na telesu: zmede nam prebavo, pokvari držo in ukrade sproščen otroški dih, ki smo ga nekoč spontano obvladali.

Ko prvič odpremo oči, spustimo v pljuča tudi svoj prvi vdih. Do takrat dobivamo energijo naravnost od matere, po rojstvu pa jo moramo ustvarjati sami. Mehanizem, ki nam to omogoča, je dihanje. Toda sproščeni vdihi iz prvih mesecev se že v nekaj letih spremenijo v napeto sopenje ali pa se tako rekoč ustavijo in prsni koš otrpne.
Razlogov za to je veliko - saj jih vsi poznamo. V nasprotju z delovanjem prebave in bitja srca, nad katerima nimamo možnosti neposrednega nadzora, ter gibov skeletnih mišic, ki ubogajo narek naše volje, je dihanje ravno nekje vmes. Kadar nismo zavestno pozorni, ga usmerjajo parasimpatične in simpatične funkcije, ko pa se odločimo uporabiti svojo voljo, lahko do določene mere spreminjamo njegov ritem, globino, hitrost, dinamiko in še marsikaj.

Ključ sproščenosti?

S spremembo prehrane, delovnega stola ali obutve, sicer lahko v določeni meri uredimo težave s prebavo in sklepi, prav veliko pa s tem ne zmanjšamo življenjskega stresa, glavnega vzroka teh težav, medtem ko z vajami dihanja lahko dosežemo prave čudeže. Z njimi lahko sežemo celo do vzrokov napetosti in jih spremenimo. Posebno mesto dihanja med nezavednim in zavednim je ključ, ki odpira številna vrata.

Povsod po svetu poznajo take ali drugačne dihalne vaje, s katerimi je možno doseči različne rezultate. Danes jih na domači tržnici - tako mejne kot akademske znanosti - najdemo vsaj ducat, prirejenih, izboljšanih, dopolnjenih ... tako da med vsemi ni težko najti take, ki nam ustreza.

Endogeno dihanje

Pred nekaj meseci sem izvedel za tako imenovano endogeno dihanje. Ko sem ga preskusil na sebi in temeljito proučil obilo teoretičnega gradiva, sem se resno navdušil nad njim. Tehnika je neverjetno preprosta, in vendar izjemno blagodejno vpliva na ves organizem - aktivira cirkulacijo na celični ravni, tako rekoč prebuja otrple celice. Sestavljena je iz naslednjih dveh korakov:

Prvič: V vzravnani drži s prepono globoko vdihnemo (hitro, a ne prehitro), tako da se dvigne samo trebuh, ne pa tudi prsi in ramena. (Za vajo lahko naredimo nekaj običajnih globokih vdihov in izdihov pred ogledalom in opazujemo, kako se premikajo ramena in prsni koš, ali pa prosimo nekoga, da nas opazuje.)
Drugič: Med stisnjenimi ustnicami (ali pa skozi dihalni trenažer, ki ga je izumil Vladimir Frolov) karseda počasi izpraznimo pljuča. Vloga stisnjenih ustnic in trenažerja je v tem, da rahlo povečamo tlak v pljučih in s tem spodbudimo izločanje CO2.

Ta dva koraka ponavljamo od deset do petnajst minut vsako jutro in enako dolgo zvečer, lahko tudi med branjem, gledanjem televizije ali vožnjo avtomobila. Dolžino izdiha postopoma podaljšujemo. Večerno dihanje naj bi bilo nekajkrat učinkovitejše od jutranjega, če le po njem ničesar ne jemo. Prav tako ni priporočljivo dihati kmalu po jedi; bolje je po obroku počakati dve do tri ure. Morda se vam zdi neverjetno, toda po nekaj mesecih redne vaje boste lahko neprenehoma dihali z minuto in več dolgimi izdihi.
Članek se nadaljuje »


Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki