Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Rastline: hrana in zdravilo


(stran 2 od 2)


Znane in neznane učinkovine

In če je danes podrobneje raziskana največ petina zdravilnih rastlin, je še toliko manj raziskanih posameznih učinkovin v teh rastlinah. Glede na to lahko pripravke iz rastlinskih drog ločimo v droge z znanimi učinkovinami in droge s še neraziskanimi učinkovinami. Pri prvih monografije navajajo količino posamezne učinkovine, pri drugih pa količino droge same. V rastlinah so organske snovi ali primarni metaboliti, kot so škrob, sladkor, olja in maščobne kisline; rastline jih uporabljajo za rast, razvoj in razmnoževanje. Sekundarni metaboliti so med drugim rastlinska obramba pred škodljivci ali pa denimo privabljajo opraševalce. Farmakološki pomen sekundarnih metabolitov je bil sprva v obliki izvlečkov iz vse rastline, danes pa se pogosteje uporabljajo izolirane učinkovine. Že leta 1806 so uporabili alkaloid morfin iz maka. Danes je znanih več kot sto tisoč sekundarnih metabolitov. Od vsebnosti sekundarnih metabolitov v rastlini je odvisna terapevtska učinkovitost posamezne rastlinske droge ali pripravka.

Prikaz skupin

Za sistematičen prikaz skupin sekundarnih metabolitov se mi od mnogih dosegljivih zdi najpreglednejši prikaz iz omenjene knjige dr. Dee Baričevič. Razdeljeni so na polisaharide, anorganske spojine, organske kisline in aminokisline, izoprenoide, aromatske spojine, flavonoide, čreslovine, eterična olja, grenčine in alkaloide.

Med polisaharide sodijo škrob, lihenin, celuloza, rastlinske sluzi, gumiji, pektini. Rastlinske sluzi pomagajo pri vnetjih prebavnih in dihalnih poti, saj prekrijejo in zaščitijo vneto sluznico. Znan je čaj iz slezove korenine za blaženje vnete sluznice zgornjih dihalnih poti, njihovo odpornost krepi tudi korenina ameriškega slamnika.

Med primeri rastlin z anorganskimi kislinami avtorica navaja njivsko preslico, ki vsebuje kremenčevo kislino in flavonoide in koristi pri vnetjih ledvic in mehurja.

Anorganske kisline, predvsem vinska, jabolčna in citronska, nastanejo v rastlini iz ogljikovih hidratov. Iz aminokislin pa nastajajo fenilpropani in alkaloidi. Jabolčna in citronska kislina na primer dajeta okus plodu šipka (brez semena), v šipku pa je, kot je znano, veliko vitamina C; pripravljamo ga kot čaj.

Med izoprenoide sodijo terpeni, srčni glikozidi in saponini. Hlapljivi terpeni so pomembne sestavine številnih eteričnih olj. Srčni glikozidi vplivajo na zmogljivost srca. Najpogosteje se v zvezi z njimi govori o škrlatnem naprstcu, šmarnici in oleandru, pomembnih rastlinah za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ki so obenem tudi zelo strupene. Ker je pri srčnih glikozidih zelo velika nevarnost prevelikih odmerkov, močno odsvetujejo nenadzorovano uporabo. Saponini (ime izvira iz daljnega leta 1819, ko so tako imenovali substanco, izolirano iz milnice - Saponaria officinalis) predvsem olajšujejo izkašljevanje. Pri nas sta znani predvsem korenini jegliča in sladkega korena.

Med droge z aromatskimi spojinami (fenilpropanski derivati, poliketidi) sodijo denimo list zimzelenega gornika (Uvae ursi), ki se uporablja pri vnetjih sečil, storžki hmelja za boljše spanje, list sene kot odvajalo in vršički šentjanževke za pomirjanje.

Med drogami s flavonoidi (flavus - rumen, rumena barva prvih izoliranih spojin je dala ime vsej skupini) se najpogosteje uporabljajo cvetovi in listi gloga za boljšo prekrvitev srčne mišice in koronarnih žil, plod pegastega badlja za zdravljenje bolezni jeter, cvetovi lipe in bezga za zdravljenje prehladnih obolenj, list breze pri vnetjih sečil in cvet ognjiča za zunanje poškodbe.

Čreslovine so polifenolne spojine trpkega okusa. Najdemo jih denimo v skorji vrbe, ki jo uporabljamo za lajšanje revmatičnih obolenj in glavobolov. Ker so čreslovine tudi v vroči vodi slabo topne, pripravljamo čaje in posebno izvlečke za kopeli vedno kot prevretke. Katja Galle Toplak v knjigi Zdravilne rastline na Slovenskem dodaja, da čajev, ki vsebujejo čreslovine, nikoli ne sladkamo z medom, saj so v medu beljakovine, ki jih čreslovine zasirijo, zato postane čaj moten. Rastline z velikimi količinami čreslovin (hrast, jelka, srčna moč) so včasih uporabljali za strojenje živalskih kož in usnja.

Eterična olja imajo široko paleto delovanja, od protibakterijskega, izboljšanja prekrvitve do lajšanja izkašljevanja in zdravljenja dihalnih poti. Za vsa eterična olja je značilna močna hlapnost. Topna so v masteh, olju in alkoholu, v vodi pa se ne topijo. Ker so lažja od vode, plavajo na površini, in kot pravi Katja Galle Toplak, so od tod dobila ime, čeprav nimajo nič skupnega z maščobnimi olji. Eterična olja lahko vplivajo na prekrvitev kože, delujejo protivnetno, preprečujejo razvoj mikroorganizmov in jih uničujejo, lajšajo izkašljevanje, pospešujejo izločanje vode, sproščajo gladko mišičje, pomirjajo, poživljajo krvni obtok ... Ker je njihova uporaba zelo razširjena, naj omenimo le nekatere. Sivkino (cvet) in melisino (list) pomirjata, kamilično (cvet) deluje protivnetno, žajbljevo (list) blaži vnetja ustne in žrelne votline, kuminino, koriandrovo in komarčkovo (seme) pomagajo pri napenjanju ... Njihova cena je odvisna od količine rastlin za enoto - na primer za kilogram rožnega olja potrebujemo 700 kilogramov vrtničnih cvetnih listov, za kilogram pomarančnega olja pa potrebujemo 1700 kilogramov pomarančnih lupin.

Grenčine zaradi grenkosti povečujejo izločanje prebavnih sokov, s tem izboljšujejo prebavo in večajo apetit. Najdemo jih na primer v korenini encijana in regrata. Ne prevroč čaj iz grenčin pijemo vedno najmanj pol ure pred jedjo. Zdravilne rastline, ki poleg grenčin vsebujejo še večje količine eteričnega olja, hkrati vplivajo tudi na pospešeno delovanje jeter in žolča, blažijo krče v prebavilih in pospešujejo izločanje vode (rman, pelin).

Alkaloidi praviloma delujejo na človekov centralni živčni sistem. Morda najbolj znan je kinin (skorja kininovca) v boju proti malariji. Sicer pa alkaloidi delujejo na živčevje, srce, krvni obtok, dihalne organe, prebavila in sečila. Odkrili so tudi, da lahko zavirajo rast celic, tudi rakastih. V prevelikih odmerkih so zelo nevarni in lahko povzročijo smrt, zato niso primerni za samozdravljenje.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd