Tonyja Samaro obiskujejo raznovrstni ljudje z vseh koncev sveta, ki iščejo duhovno vodstvo ali pa samo izkušnjo bivanja v njegovi navzočnosti. Tony je ogledalo, ki kaže, kaj vse je možno in kako neskončni so človekovi potenciali. Kot večina duhovnih učiteljev se tudi Tony Samara zavzema za praktično notranje delo in osvoboditev. Uči z osebnim zgledom in navodili: prek rastočega duhovnega zavedanja, ne pa umskega napora vodi iskalca k spoznanju blaženosti tukaj in zdaj.


Ali je šamanizem, ta skrivnostni nauk starodavnih modrecev, mogoče prilagoditi sodobnemu človeku? Ali tudi mi lahko začnemo živeti življenje, ki temelji na tej modrosti prednikov? Za kaj sploh gre pri šamanizmu?
Šamanizem je seveda mogoče prilagoditi in ga prakticirati v sodobnem svetu. Na tej modrosti naših prednikov lahko utemeljimo svoje življenje, četudi živimo na razvitem Zahodu. Naši predniki so namreč razumeli, da svoboda izhaja iz prilagajanja vesolju, kjer je vse Eno in kjer Eno izraža vse. S pospešeno polarizacijo sodobnega sveta, ki ga vodijo sebične želje, nasprotja in spori, izhajajoči iz vase usmerjenega sebstva, smo izgubili občutek ravnovesja, zato smo izpostavljeni veliki nevarnosti bivanja v sebičnem svetu, ki se odmika od življenja.

Pomembno je ustvariti vez med globokim ravnovesjem Narave, ki je bistvo življenja, in našimi vsakodnevnimi dejavnostmi – ta potreba je zdaj večja kot kdajkoli prej. V prihodnosti bo na področju gospodarstva, filozofije, politike in v mišljenju globalnih družb nasploh to ravnovesje najbrž običajnejše, saj bo vse več ljudi prakticiralo duhovne discipline, usmerjene k razumevanju tega harmoničnega cilja. Človeštvo bo vedno imelo prednost pred smrtjo, tako kot bo imela svoboda vedno prednost pred omejenostjo.

Kaj je bistvo šamanizma? Kaj ga dela posebnega?
Šamanizem je poseben zato, ker razume svobodo kot dar narave in vesolja človeštvu. Človek lahko v popolnosti doživi svobodo kot dar šele takrat, ko življenja ne dojema skozi zavest notranjega jaza. Pri duhovnem delu gre torej za razumevanje in preseganje negativnih sil, ki nam onemogočajo, da bi se prepustili življenju. Te sile pravzaprav izražajo neravnovesje. Izbiramo lahko, ali bomo živeti skladno s silami neravnovesja – ali pa ustvarili ravnovesje s tem, da bomo živeli v skladnih odnosih z naravo, z vesoljnimi silami, o čemer nas uči šamanizem. Tako so ravnali naši predniki in nekateri ljudje v tradicionalnih družbah tako ravnajo še zdaj. Pesti jih veliko manj motenj kot ljudi v razvitem svetu.

S šamanizmom ste se srečali v deževnem pragozdu Amazonije – pri ajahuaskerih. Kaj uči ta oblika šamanizma?
Naše razmerje do naravnih zakonov je najpomembnejši vidik šamanistične kulture, zato razumejo Mater Zemljo kot živo duhovno vodjo, ki zagotavlja ravnovesje na vseh poljih življenja. V zahodnih družbah Zemljo le redko razumemo na ta način, saj smo pogojeni s strahom, ki pa je iluzija. Sredstva, ki naj bi nam prinesla harmonijo razuma, telesa in čustev, ves čas iščemo zunaj sebe, pri čemer ne opazimo, da harmonijo sestavlja najvišja sila vsega živega. Ta občutek povezanosti z vsem, je prvinsko stanje človeštva.