Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zobne ščetke, ki rastejo na drevesu

Zdravje zob včasih in danes

Prototip sodobne zobne ščetke je nastal pred približno dvesto leti, zobna krema, kakršno uporabljamo zdaj, pa pred približno sto leti. Kako pa so ljudje skrbeli za ustno higieno predtem? Kakšne pripomočke so uporabljali? Take, ki zrastejo na drevesu, seveda! David Kenedy, avtor knjige Kako obvarovati svoje zobe (How to Save Your Teeth) piše: "Dobro zdravje zob je več kot samo odsotnost bolezni in zobne gnilobe v ustni votlini. To je ključen del naše blaginje. Ljudje z izredno zdravim telesom imajo navadno tudi izredno zdrave zobe."
Torej za ohranjanje zdravja zob potrebujemo več kot samo dobro zobno ščetkico in najsodobnejšo kremo. Zobozdravnik dr. Weston Price je med opazovanjem plemen, do katerih sodobna civilizacija še ni segla, ugotovil, da imajo povsem zdrave zobe, čeprav jih tako rekoč ne čistijo. Spoznal je, da slaba ustna higiena precej manj vpliva na nastanek zobnih bolezni kot neprimerna prehrana, sestavljena iz močno predelane hrane in veliko sladkorja. Zato je za ohranjanje zdravja zob najpomembneje uživati nepredelano hrano in čimmanj sladic.

V številnih industrijskih državah pojav zobne gnilobe (kljub slabi prehrani) upada zaradi ustaljenih higienskih navad in dolgoletnih zdravstvenih ukrepov, toda v državah v razvoju se ljudje, ki še nedavno tako rekoč niso poznali zobnih bolezni, vse pogosteje srečujejo z njimi. Predelana živila in beli sladkor (ki so jih prinesli belci), jim uničujejo zobe, ker pa nimajo utrjene navade umivanja zob in so revni, ne sprejemajo zobnih ščetkic in krem. Zato zobozdravniki pripisujejo največji pomen pri preprečevanju širjenja zobnih bolezni žvečnim paličicam, saj so poceni in dostopne vsakomur.

ŽVEČILNA PALIČICA – MISVAK

Medtem ko so v Evropi vse do srednjega veka za čiščenje zob in odstranjevanje zobnih oblog uporabljali zobotrebce in tkanino (najpogosteje laneno), je bila na Bližnjem vzhodu, v Indiji in številnih drugih predelih od davnine do zdaj razširjena uporaba žvečilnih paličic (ang. chewing sticks).

Žvečilna paličica je prvi znani pripomoček za ustno higieno, saj so ga uporabljale stare kulture od Kitajske, Indije, Mezopotamije in Egipta do Grčije in Rima, a tudi ameriški staroselci. Zdaj je raba žvečilne paličice najbolj razširjena v predelih s pretežno muslimanskim prebivalstvom, saj ji je Mohamed pridal religiozni pomen – njena raba je skorajda verska dolžnost.

Najpogosteje jo imenujejo misvak in sivak (v rabi so se tudi drugi izrazi; v angleščini boste besedi zasledili kot miswak in siwak). V Namibiji žvečilni paličici pravijo muthala, v Indiji tudi datan, datun, datun ipd.

Na Bližnjem vzhodu so najpogostejše paličice iz grmičastega drevesa arak oziroma pilu (Salvadora persica); v Indiji iz nima (Azadirachta indica, ang. neem), guave ter več kot petdesetih drugih dreves in grmov; v Avstraliji iz čajevca (Melaleuca alternifolia); v Ameriki iz drevesa sena (Cassia vinnea), trnovega jesena in sladke akacije (Acacia farnesiana), drugod tudi iz limetovca in pomarančevca. Uporabne so še vejice oljke, sladkega korena (Glycyrrhiza glabra), jesena in številnih drugih dreves in grmov.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zobna ščetka , zobozdravnik , zobje , samopomoč , ustna higiena , zobna gniloba , alternativna pomoč

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.