Kako si uničujemo odpornost

(Foto: Shutterstock)

Imunski sistem

Življenjski slog in napačno razumevanje zdravja iz dneva v dan sistematično uničujeta naš imunski sistem. Poglejmo, kaj vse počnemo svojemu "nič hudega slutečemu" imunskemu sistemu. Naš imunski sistem je ena od najveličastnejših stvaritev narave, vendar se le redko kdo loti njegovega preučevanja. V življenju se ukvarjamo z veliko manj pomembnimi stvarmi: od malih gospodinjskih aparatov in avtomobilov do zapletenih strokovnih podrobnosti, za katere smo se šolali. Večina ljudi pa zapusti svoje telo, preden ugotovi, kako deluje eden od najbolj zapletenih organskih mehanizmov − imunski sistem.

Uničevanje zunanje obrambe

Narava je naše telo zavarovala z največjim organom − s kožo! Normalen pH kože preprečuje, da bi se v naše telo vtihotapljali vsiljivci. S tem namenom loj vsebuje sestavino lizocim, ki razkraja celično ovojnico nekaterih virusov in bakterij.

Toda pH kože sistematično uničujemo z milom, depilacijskimi kremami, deodoranti, agresivnimi losjoni, sredstvi za sončenje, sredstvi za samoporjavitev … Večina konvencionalne kozmetike vsebuje tako imenovane pospeševalce vpijanja, ki delujejo tako, da kožo odprejo in bolje vpije kremo. Ob tem pa se v telo pritihotapi še marsikaj, kar se po normalni poti ne bi moglo.

Tudi naše solze, slina in znoj so naravna varovala. Ko prenehamo jokati, ko se ne znojimo več (ker to ni civilizirano), slino pa "dezinficiramo" z žvečilnimi gumiji in septičnimi bomboni, ki niso nič drugega kot skupek umetnih sladil in neželenih E, si povzročamo veliko škodo. Tako si virusi, bakterije ter marsikatera glivica in zajedavec zlahka utrejo pot v telo.

Uničevanje notranje obrambe

Telo je zato predvidelo tudi notranjo raven obrambe, ki je v želodcu. Tam naj bi se obdelale vse snovi in se preobrazile v potrebne surovine. Želodec s tem namenom izloča solno kislino. Vse bi bilo lepo in prav, če bi vsaj v tej fazi malce sodelovali s svojim telesom.

Kot veste, solna kislina ni nedolžna snov. Če bi vanjo namočili prst, bi ga razžrla. Kako jo torej želodec lahko izloča, ne da bi pri tem razžrl samega sebe? Narava je tudi na tem področju zadeve uredila popolno. Preden se izloči želodčna kislina, naše telo izloči bikarbonatno raztopino, s katero zalije stene želodca in tako prepreči, da bi kislina prišla v stik z njim. Če naj bi bila stena želodca optimalno zavarovana, ta postopek zahteva kar nekaj tekočine (1,5 litra na dan). Če v telesu ni dovolj vode, ki bi jo telo lahko usmerilo v ta namen, bo telo poskusilo zmanjšati tudi izločanje kisline, da nam ne bi škodovala.

Ker je večina ljudi kronično dehidriranih, je izločanje potrebne kisline navadno slabo, zato je upočasnjena tudi prebava. Tako obilo snovi nadaljuje pot, ne da bi se pred tem razgradile.

Tako si škodujemo na različnih ravneh. Pri vsej hrani, ki jo pojemo, ostajamo brez potrebnih hranil. Neprebavljena hrana konča v debelem črevesju ter tam, milo rečeno, razkraja in zastruplja telo.

Imunost se začne v črevesju

Mar še niste dojeli, kaj vam poskušajo dopovedati z oglasi za raznovrstne jogurtove napitke? Imunost se začne z dobro prebavo. Pri tem igra pomembno vlogo pravšnje ravnovesje med mlečnokislinskimi bakterijami, saj omogoča ustrezno razgradnjo hrane. Če v telesu prevladujejo kvasovke, nastajajo procesi vrenja in gnitja hrane.

Dodati moramo še nekaj, česar vam oglasi ne povedo: probiotike najdete tudi v najcenejših mlečnofermentiranih napitkih, kislem zelju, repi, fermentiranih sokovih rdeče pese, sojinem misu in tempehu. Tam so namreč še močnejši kot v "novokomponiranih" jogurtih, v katerih niti po nekaj tednih ni dovolj "živahno", da bi se pokrovček dvignil. Tako kot uničujemo svoj želodec, uničujemo tudi probiotike v svojem telesu. Kot pove že beseda, antibiotiki uničujejo probiotike. Mlečnokislinske bakterije uničujejo številni E iz prehrane, ostanki pesticidov in toksini, ki jih zaužijemo kako drugače.

Uničevanje lastnih "vojakov"

Šele, ko je virus, bakterija, glivica ali zajedavec prelisičil vse naštete ravni obrambe, pride v kri, kjer ga čakajo bele krvničke. Narava je predvidela tudi to možnost; s tem namenom je usposobila različne celice, da prepoznajo, onemogočijo in uničijo vsiljivce v telesu. Dobro jih je oborožila in vse bi bilo v najlepšem redu, če ljudje ne bi znova posegali v delovanje tega sistema in povzročali škode.

Inteligentni imunski sistem ve, da je večina virusov termolabilnih. Namesto da vaše bele krvničke pregledujejo vsako celico, vaš obrambni sistem preprosto obrne kazalec na termostatu in vas segreje za nekaj stopinj. Kjer koli že so virusi, se bodo "scvrli" in tako jih bo telo onemogočilo pri nadaljnjem razmnoževanju. Le umiriti se je treba in pustiti telesu, da "oddela" svoje.

Toda, mi hočemo na zabavo, v službo, na kavico s prijatelji. Zato bomo vročino "zbili" in tako virusom omogočili, da se veselo razmnožujejo naprej. Če to "vajo" redno ponavljamo, imunski sistem dojame, da ga ne potrebujemo več, in kaže vse manj vneme pri opravljanju svojega dela. Ali vas to preseneča?

Tudi vnetja razumemo popolnoma napačno. Če se porežemo, pošlje naš sistem na to mesto skupine krvničk, da preprečijo vdor vsiljivcev skozi poškodovano mesto. Rdečica na mestu vreznine ali poškodbe pomeni, da telo odlično opravlja svoje delo. Vse dokler ne posežete po antibiotiku v obliki pršila ali praška in pokončate tako vsiljivce kot tudi svojo lastno obrambo.

"Snaga stavka!"

Svojo kri še nekoliko poznamo, kar zadeva limfni sistem, pa smo navadno popolni laiki. Poenostavljeno povedano, če je kri zadolžena za oskrbo s hranili in aktivno uničevanje vsiljivcev, je funkcija limfe veliko čiščenje telesa. Limfa mora vse strupe, uničene viruse in druge odvečne snovi spraviti iz telesa. Predstavljajte si jo kot delavce "snage", ki ponoči čistijo ulice.

Težava je v tem, da v "cisterni" pogosto primanjkuje vode, zato ima limfa velike težave pri opravljanju svojega dela. Kaj nam pomaga, da levkociti premagajo viruse, če pa jih limfociti ne morejo spraviti iz telesa, ker jim ni na voljo dovolj vode, da bi se limfa normalno pretakala in tako opravila nalogo čiščenja. Tudi kri, ki pri dehidraciji izgubi do 8 odstotkov svoje količine, postaja lena, gosta in prekisla, da bi lahko odplavljala strupe iz bezgavk. Zato nam te v primeru viroz zatekajo. V njih se nabira vse več "smeti", ki ne morejo nadaljevati svoje poti do izločil.

Kaj lahko storimo za zvečanje odpornosti?

Če želite izboljšati odpornost, deciliter jogurta, ki veliko obljublja, res ne bo dovolj. Najprej se je treba razkisati, kar pomeni uživati veliko več svežega sadja in zelenjave ter veliko manj industrijsko predelanih živil, škrobov ter mlečnih in mesnih izdelkov.

Zaradi obremenitev in stresov, s katerimi se spopadamo, potrebujemo veliko več koristnih snovi, kot jih premore konvencionalno in industrijsko pridelana hrana. Tudi v tem primeru ne pričakujte, da boste "grehe odkupili" z multivitaminskimi in rudninskimi pripravki. Anorganski multivitaminski in rudninski pripravki so tudi v najboljšem primeru neučinkoviti. V primeru sintetiziranega beta karotena, vitamina E in kalcijevega karbonata so celo škodljivi.

Po naravni poti lahko veliko vitaminov pridobite z uživanjem sveže cejenih sokov, pivskega kvasa (skupina B-vitaminov), alg, soka aloje vere ali soka ječmenove trave.

Naravni vitamin C je najti v pripravkih iz posušene acerole − seveda, če so res 100-odstotni. Zelo pogosto navedbe na ovitku pripravkov zavajajo. Če preučite sestavo, boste navadno zasledili vitamin C kot prvo sestavino. Bodite pozorni, kajti v večini primerov gre za umetno pridobljeno askorbinsko kislino, šele potem sledijo naravne sestavine, kot so acerola in razni sadeži. Nekateri pripravki vsebujejo tudi barvila in umetne sladkorje, zato se temeljito seznanite z vsebino, preden odštejete denar!

Rudnine, ki so za telo "užitne", dobite z uživanjem slanice himalajske (kristalne/ajurvedske) soli, alg, aloje vere, koralnega kalcija …

Rezultatov ne pričakujte čez noč. Terapevti, ki se zavzeto ukvarjajo s preučevanjem prehrane, pravijo, da se znaki izboljšanja pokažejo šele po mesecu dni po tem, ko smo spremenili oziroma izboljšali kakovost prehrane. Pri nekaterih ljudeh je treba počakati celo tri mesece, da se zapolnijo "vrzeli" in se raven dragocenih snovi v telesu začne dvigati, kar se potem zrcali tudi navzven. Torej samo vztrajnost prinese rezultate!

Vztrajnost se obrestuje

Ker smo vajeni "ekspresnih" antibiotikov in protibolečinskih pripravkov, neustrezno pričakujemo, da bomo tudi učinke prehranskih dopolnil začutili takoj po zaužitju.

Zanimiva študija, ki so jo opravili z AFA klamatskimi algami, je pokazala, da imunske celice NK po mesecu dni rednega uživanja postanejo za 40 odstotkov učinkovitejše. Njihova naloga je patruljirati po telesu; ni vseeno, ali "sedijo v kasarni in pijejo kavo" − ali pa aktivno preiskujejo in iščejo morebitne vsiljivce. Zelo pomembna ugotovitev je, da uživanje klamatskih alg ne poveča števila imunskih celic, marveč poveča njihovo učinkovitost.

Podobno deluje tudi uživanje fermentirane sirotke. Desnosučne mlečne kisline potrebujejo nekaj časa, da uredijo "kaos" v črevesju, odpravijo patogene bakterije, omejijo kvasovke in vzpostavijo ustrezno črevesno sluznico. Če ste se odločili za "spopad" s kandido, vedite, da bo vojna trajala vsaj tri mesece. Še verjetneje je, da se boste morali z njo ukvarjati od šest do devet mesecev. Toda izplačalo se bo. Ko boste naredili red v črevesju, ne bo več težav s prehladi "na podstrešju".

Tudi s hidracijo telesa ne gre na hitro. Ko je telo izsušeno, je potrebno precej vztrajnosti, da celice in medceličnina znova začnejo sprejemati vodo v optimalni količini. Zato se tudi na tem področju rezultati pokažejo šele po nekaj mesecih, ko voda − namesto po hitri poti do ledvic − začne zahajati na območja, kjer je najbolj potrebna. Tudi fitoterapija (zdravljenje z zdravilnimi zelišči) zahteva praviloma vsaj štiri tedne.

"Instantna" pomoč pri prehladih

Pri težavah s prehladi nam je narava podarila tudi nekaj hitrih in učinkovitih rešitev.

Najbolj znano zelišče na tem področju je ameriški slamnik − škrlatna ehinaceja (Echinacea Purpurea). Ehinaceje pa ne jemljite "na zalogo", denimo že septembra, da bi izboljšali imunost za december. Pripravek imejte pri roki, in ga uporabite takoj, ko začutite, da se nekaj "kuha". Pravi trenutek je tudi takrat, ko v pisarni ali doma vsi začnejo smrkati in kihati.

Če ste si že priskrbeli pripravek iz ehinaceje, vam moram povedati slabo novico. Od kuhanja čaja iz ehinaceje si ne morete obetati kaj prida. Učinkovine, ki najbolj spodbujajo imunski sistem, so alkilamidi, ki se v vodi ne morejo izlužiti. Zato tudi sveže scejen sok, ki mu pozneje dodajo alkohol, nima pomembne vsebnosti alkilamidov. Tudi namakanje suhih cvetov v alkoholu ne bo dalo najboljšega rezultata. S sušenjem se namreč izgubi več kot polovica alkilamidov. Najučinkovitejši je alkoholni izvleček cele sveže rastline, v katerem so cvetovi, listi in korenina.

Drugi pomemben nasvet: če se vas loteva prehlad, pozabite na sladice. Sladkor za polovico ohromi imunske celice.

Če se vam nabira sluz v grlu in sinusih, jejte več pekočih jedi ter se izogibajte pšenici in mleku v vseh oblikah (razen sirotke).

Če je razdražena sluznica grla, hitro deluje prevretek iz ingverja, poskusite lahko tudi z žlico medu, v katero vmešate žlico cimeta, na voljo pa vam je tudi grgranje močnega žajbljevega čaja ali molkosana (koncentrirana fermentirana sirotka).

Pri kašlju nam je narava ponudila izvleček bršljana, ki sočasno redči sluz in sprošča bronhije. Zeliščarji stavijo na trpotčev sirup, ki je eno od najboljših zdravil za pljučne bolezni, dostopno vsakomur, ki si vzame čas ter nabere nekaj te preproste in povsod prisotne rastline.

Odlog plačila se ne splača!

Izogibajte se "zdravilom", ki ničesar ne pozdravijo, marveč le blažijo simptome. Četudi s "kemijo" zabrišemo simptome, kot so vročina, glavobol in izločanje sluzi, je prehlad še vedno prisoten in podtalno izčrpava telo, medtem ko smo" brez simptomov" v službi ali s prijatelji. Telo vam bo prej ali slej izstavilo "račun" za neodgovorno ravnanje. Ta račun navadno pride skupaj z nepričakovano visokimi obrestmi.
Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Jelena Vidović

Jelena Vidović univ.dipl.prav

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki