Zdravljenje psov z bioterapijo

(Foto: Grega Žunič)

Martin Simončič, bioterapevt in kinolog

Martin Simončič je bioterapevt in kinolog, pionir v uvajanju psom prijaznih načinov šolanja. Skupaj z ženo Danico s pomočjo bioenergije že več let pomaga ljudem in živalim. Pravi, da ne more ozdraviti nikogar, lahko pa pomaga telesu, da se pozdravi samo. Ob prvem stiku z njim občutiš neizmerno pozitivno energijo, ki kar žari iz njega.


Za začetek razjasniva pojma bioenergija in bioterapija …
Bioenergija je energija, ki jo uživamo vsi, od kamna do živih bitij. Energija je tista, ki nas drži na tem svetu, da lahko delujemo. Energija je tista, ki, če je imamo dovolj in je usklajena, omogoča delovanje naših organov, če pa je nimamo, telo ne more normalno delovati in zboli. 

Bioterapija je posredovanje energije nekomu drugemu. Bioterapevt mora znati vzeti energijo iz kozmičnega prostora in jo predati nekomu, ki jo potrebuje. Obenem mora poskrbeti za odvajanje slabe energije. Nihče nikogar ne ozdravi. Telo, ki ima dovolj energije in v katerem organi delujejo usklajeno, se lahko zdravi samo. Pomembna je tudi sprememba življenjskega sloga. Nestrpnost, škodoželjnost in podobna občutja vodijo v stres, ki je povzročitelj številnih bolezni. Nadvse pomembna je tudi ustrezna prehrana, škodljivo pa negativno sevanje, ki uničuje človeško telo.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z bioterapijo? Zakaj?
Energija me je zanimala že od nekdaj. Odraščal sem na kmetiji, med živalmi. Nato je nastopilo obdobje, ko sem energijo bolje spoznal. Tudi sam sem bil večkrat bolan in ugotovil sem, da se moje telo neverjetno hitro zdravi. Potem sva se z ženo, ki je tudi zelo dovzetna za te zadeve, odločila, da se bova začela izobraževati. Pristala sva pri Zdenku Domančiču (svetovno priznani terapevt, op. p.). To sem počel že prej, vendar z nekim svojim védenjem. Povsem drugače je, ali nekaj prebereš − ali če znanje dobiš neposredno od človeka.

Kdaj ste se odločili, da boste pomagali tudi drugim?
Imel sem psa Galija, ki pri sedmih letih zaradi težav s kolki ni mogel več vstati. Veterinarji so omenjali zelo drage operacije. Začel sem mu pomagati. Sprva sem vsak mesec opravil eno terapijo, pozneje tudi po dve in celo štiri. Gali je dočakal šestnajst let, ne da bi kdajkoli zbolel. Pozneje sem se začel ukvarjati tudi z ljudmi.

Kakšna je razlika med zdravljenjem ljudi in zdravljenjem živali?
Pri ljudeh ni problemov, živali pa stvari zaznavajo drugače. Imajo izostren čut za energijo in zdravljenje utegnejo občutiti kot nekaj slabega. Zato jih je treba opazovati in jih pripeljati do zavedanja, da jim ne želiš škoditi. Organe imamo enake, vendar je pri živalih težko postaviti diagnozo. Tudi veterinarji težko določijo, za kakšno obolenje gre, zato živali običajno zdravijo z večnamenskimi zdravili.

Osredotočiva se na pse: za kakšne bolezni priporočate bioterapijo?
Pri psih so zelo pogoste alergije, prebavne težave in težave s ščitnico. Vsa ta obolenja je možno odlično pozdraviti. Skratka, pri vsem lahko pomagam, razen pri poškodbah, ki so mehanskega izvora, kot so izrastki. V takšnem primeru ni mogoče narediti prav nič. Toda psu lahko pomagam, da se bo zlomljena noga ali natrgana kita hitreje pozdravila.

Ali je mogoče z bioenergijo zdraviti tudi vedenjske motnje pri psih?
Posledica nenavadnega vedenja je lahko tudi bolečina. Če jo odstranimo, se bo spremenilo tudi vedenje psa, saj se bo bolje počutil. Ni pa možno odpraviti vedenjskih težav, kot je, denimo, agresivnost. Uspešno je mogoče pomagati psom, ki se bojijo grmenja in pokanja petard. Takrat se za psa spremeni ozračje in ko je na terapiji, jo sprva občuti kot nekaj negativnega, pozneje pa uvidi, da ni tako. Psu lahko tudi na tak način sporočimo, da se ne bo zgodilo nič slabega.

Ali se psi že skotijo agresivni − ali je to posledica vzgoje?
V živalskem svetu je zadeva urejena po ravneh − vedno je kdo najmočnejši. Psi se že v leglu borijo za prevlado in eden od njih postane dominanten. Ta pes bo takšen tudi v družbi človeka. Za pse nismo nič drugega kot nekakšni čudni psi – tečni, zoprni, ne razumemo jih, skratka, z nami imajo same težave. Če se s psom ne znamo sporazumevati, postane agresiven. Agresija pri psih torej ni dedna, lahko pa jo pridobijo zaradi kake slabe izkušnje.

Koliko časa povprečno traja terapija pri psih?
Različno. To je odvisno od različnih dejavnikov. Pri bioterapiji občutim, kdaj je energija prešla v organ oziroma kdaj jo je organ začel sprejemati. To je odvisno od obolelosti organa. Terapije pri psih trajajo približno pol ure ali manj, saj imajo manjše telo kot človek. Včasih naredim kak premor, da se telo stabilizira. Sicer pa ni omejitev; ravnam tako, kot čutim.

Vzemiva za primer kako bolezen …
 Pri boleznih, kot so vnetja, težave s kožo ali dlako, običajno zadostujejo štiri terapije. Če gre za rakava obolenja, metastaze, opravim več terapij, nato pa damo telesu čas. Ko telo porabi energijo, nadaljujemo s terapijami. Paziti je treba tudi na prehrano.

Kaj bi moral jesti pes?
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da če je hrana kakovostna, lahko pes brez težav preživi ob briketih in konzervah. Dokaz za to je moj pes. Zdaj obstaja pasja hrana, v kateri so samo štirje odstotki mesa. Kaj pa ostalih 96 odstotkov? Na drugi strani obstajajo tudi konzerve, v katerih je veliko mesa, ki resda ni prvovrstno, vendar v njih ni odpadkov ali kosov poginulih živali.

Kaj pa kuhana hrana?
Zakaj ne? Kljub temu priporočam, naj ljudje kuhani hrani dodajajo tudi brikete. Običajno kuhajo za svojo dušo, saj je dandanes težko najti uravnoteženo hrano za psa. Briketi to rešijo.

Ali je pes lahko vegetarijanec?
Lahko. Poglejte, v naravi, ko zveri ubijejo plen, najprej pojedo predželodec, v katerem so vitamini in minerali. Dobro, meso je za volumen, da zadostijo potrebe po beljakovinah. Kaj pa je najbolj zdravo pri živalih? Oči, možgani in predželodec so najbolj hranljivi. Kosti, ki jih ljudje tako radi dajejo psom, vedno ostanejo.

Ali so kosti za pse sploh koristne?
Ne. Sploh zdaj, ko je težko dobiti kakovostne kosti, razen morda na ekoloških kmetijah, kjer živali hranijo z naravno hrano. Kosti so trše, zato se zobje bolj obrabljajo. Sam nisem navdušen nad kostmi. Pes naj kakšno že obgloda, kot prehrana pa niso primerne. Pes v naravi kost obere in jo pusti.

Kako pogost vzrok bolezni pri psih je slaba prehrana?
Zavedati se moramo, da človek lahko pove, da ga nekaj boli, lahko išče vzroke, pri živali pa se ta bolezen "nabira". Žival ne zna pokazati in povedati, kaj je z njo narobe, mi pa ne zaznamo, da se z njo nekaj dogaja. So tudi primeri, ko so ljudje rečejo, "joj, kako je zdaj priden", v resnici pa psa kaj boli. Šele potem, ko pes začne zavračati hrano, ljudje ugotovijo, da je nekaj narobe. Zato je zelo dobro, da ljudje znajo opazovati pse.

Kdaj je treba psa vseeno odpeljati k veterinarju?
Klasična veterina in alternativno zdravljenje morata biti komplementarna. Če psa zdraviš z zdravili in ni učinka, je treba poskusiti tudi druge načine. Dokazano je, da deluje. Ne obremenjujem se s tem, kaj je pomagalo, ključno je, da deluje. Uradna medicina zahteva poznavanje anatomije, tukaj je to nepomembno. Energija je kot elastika − lahko jo primeš in jo vlečeš v zaželeno smer.

Kakšen bi bil idealen odnos med psom in lastnikom?
Kot prvo, ne strinjam se, da je pes človekov najboljši prijatelj. Človek je najboljši prijatelj psa. Pes se mora prilagoditi prostoru, v katerega je umeščen, to pa je odvisno od človeka. Odnos bi moral delovati tako kot v naravi. Da se ve, kdo postavlja pravila. Ljudje ne razume pasje govorice in to poglablja prepad med nami in psom. Idealno bi bilo, če bi se človek naučil pasje govorice, torej govorice telesa, a tudi pes mora vedeti, kaj mu sporočamo. Navaditi se mora na naš ritem življenja, ne mi na njegovega.

Ali naj bo torej človek psu gospodar ali prijatelj?
Vsekakor mora biti njegov "šef". Poglejte volkove. Volkulja mladičem reče, naj počakajo v brlogu, in oni to storijo. Ljudje pa zdaj ne morejo borih nekaj minut pustiti psa samega doma. Vedno mora biti tudi palica, ne le korenček, vse pa je odvisno od situacije. Ljudje bi se morali bolj izobraževati. Danes je velik uspeh, če se pes usede, uleže in da tačko. Vsak pes se zna usesti od tretjega tedna naprej, tačko uporablja za iskanje seska pri psici, leži pa, ko počiva. Pes vse to zna, ljudje pa ga učijo na novo.

Kakšna je najboljša oblika kaznovanje psa?
V pasjem svetu ni kazni, obstaja le korekcija nezaželenega vedenja. V živalskem svetu se to zgodi takoj, pri nas pa pes nekaj zgrize, lastniki pridejo domov in naredijo kraval. Pes ne ve, za kaj gre, in se skrije v kot. Kaj se je naučil? Da mora naslednjič nekaj zgristi in vsi bodo skakali okrog njega. Pasja psihologija je preprosta, vendar obenem zelo zapletena.

Smo Slovenci dobri lastniki psov?
Rekel bi, da smo. Po mojih izkušnjah v Sloveniji dobro skrbimo za pse. Še vedno pa šepamo pri higieni, premalo poudarka je tudi na razumevanju pasje govorice, zaradi česar imajo psi preveč svobode.