Črna jelša

Marijana Plajhner
ponedeljek, 15. marec 2021

Sveži mladi zeleni listi črne jelše se kot obkladki uporabljajo pri bolečinah v kolku in čezmernem potenju nog. (Foto: Shutterstock)

Črno jelšo uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, v homeopatiji pa skorjo pri kožnih obolenjih.

Črna jelša je doma povsod po Evropi, sega do Sibirije in na jugu do severne Afrike. Raste v nižinah, vlažnih gozdovih, na močvirnih tleh, ob potokih, rekah, ribnikih, pri nas predvsem v Prekmurju ob reki Muri, kjer ji pravijo »prekmurska smreka«.

Dočaka lahko 100 let, v višino zraste od 25 do 30 metrov. Pomembna je, ker izsušuje močvirja, saj utrjuje bregove kot zaščitni pas. Raste v onesnaženem predelu. Značilnost rastline je, da jeseni odvrže še zelene liste, na vejah pa so viseče mačice vijoličaste barve.

Črna jelša - botanični opis

Črna jelša se uvršča v družino brezovk L. Betulaceae. Premer debla je od 50 do 60 centimetrov, pokriva ga skorja. Lubje pri starih drevesih je rdečerjavo razpokano, mlade veje pa so pikčaste in umazano rdečkaste. Rastlino prepoznamo tudi po tem, da izraste skupaj več debel.

Listi so dolgi do 10 centimetrov, pecljati z izraženimi žilami, neenakomerno napiljeni, okrogli ali ovalni, rob je nepravilno nazobčan. Zgoraj so temno zelene barve, spodaj svetlejši, zeleni, najširši po sredini, dno prehaja v dolg pecelj. Zanimivo je, da se listni popki in mladi listi lepijo na prste.

Tako kot navadna leska je tudi črna jelša enodomna rastlina, kar pomeni, da ima ena rastlina ženske in moške cvetove, združene v socvetje mačice.

Rastlina cveti marca in aprila. Cvetni prah mnogim povzroča alergije, zato se mu med cvetenjem izogibajmo.

Moški cvetovi so združeni v štiri- do sedem centimetrov dolge, viseče temno opečnate mačice na dolgih pecljih, sestavljene iz luskastih listov, na katerih so po trije cvetovi polni cvetnega prahu. Ženski cvetovi pa so drobni temno rdeči klaski, grozdasto razporejeni. Mačice so na koncu majhnih stranskih vejic, zelene in dolge od enega do dveh centimetrov. Sestavljene so iz luskastih listov. Po oploditvi luskasti listi odebelijo in olesenijo, iz njih pa nastanejo vijoličasti, jajčasti, viseči storžki. Ko so storžki še na drevesih, iz njih izpadejo drobna krilata semena. Plod je storžek.Tako kot leska je tudi črna jelša zelo medovita

Zdravilni deli rastline

Od pozne pomladi do zgodnjega poletja nabiramo zelene liste, februarja, marca in aprila storžke, oktobra, novembra, decembra in januarja pa lubje mladih vejic.

Zdravilnost

Rastlino uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, v homeopatiji pa skorjo pri kožnih obolenjih. Sveži mladi zeleni listi se kot obkladki uporabljajo pri bolečinah v kolku in čezmernem potenju nog.

Skorja in storžki vsebujejo veliko čreslovin, ki so v rastlinah zelo razširjene snovi. V telesu se beljakovinske celice skrčijo, kri se strdi, zato čreslovine ustavljajo krvavitve, celijo manjše ranice, v črevesni sluznici pa učinkujejo proti črevesnim bakterijam, varujejo črevesno sluznico pred dražljaji, mirijo peristaltiko, v črevo izteka manj tekočine.

Brste, preden se razvijejo mačice, posušimo in pijemo čaj proti revmatizmu.

Priprava in uporaba

Pri vnetju debelega črevesa

Za notranjo uporabo si pripravimo čaj kot prevretek pri vnetju debelega črevesa. V decilitru vode prevremo čajno žličko skorje ali storžka, pustimo eno uro pokrito in precedimo. Pijemo samo od dva do tri dni na vsaki dve uri do dve žlici čaja, driska bi se morala v tem času umiriti.

Pri vnetju grla

Čaj kot prevretek iz skorje grgramo pri vnetju grla oziroma ustne votline in žrela.

V gospodarstvu in za okras
Les je oranžne barve, mehak in lahek, zelo obstojen v vodi, zato je primeren za pilote pri mostovih in pomolih, za izdelavo cokel, sodarstvo, rezbarstvo. Včasih so ga veliko uporabljali v barvarstvu (črna, rumena, rožnata barva).
Ponekod raste kot okrasno drevo. Posušena ženska socvetja pa uporabljajo cvetličarji za vence.