Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pravi peteršilj (L. Petroselinum crispum)

Peteršilja zaradi eteričnega olja ne smemo uporabljati pri vnetju ledvic in med nosečnostjo, posebno ne uživajmo semena.
Peteršilja zaradi eteričnega olja ne smemo uporabljati pri vnetju ledvic in med nosečnostjo, posebno ne uživajmo semena. (Foto: Shutterstock)

Ljudska imena za peteršilj: opih, peršin, peršun, petržilj, peteršelj, peteržil.

Botanični opis rastline

Peteršilj je dvoletna rastlina, ki spada v družino kobulnic (Apiaceae ali Umbeliferae), verjetno izvira iz zahodnega dela Sredozemlja, s Sardinije, od koder so jo prenesli kot kulturno rastlino po vsem svetu kot začimbnico na vrtovih in zdravilno rastlino.

Iz semena se v prvem letu razvijejo korenine ter v obliki rozete listi, v drugem letu pa steblo s cvetovi. Korenina je dolga, vretenasta in mesnata, zraste do 20 centimetrov. Iz korenine zrastejo temno zeleni, trikrat pernato deljeni listi. V drugem letu zraste do 60 centimetrov visoko golo steblo z redkimi vejami in golimi lihopernatimi listi. Ti so dolgopecljati in trojnopernato narezani. Rastlina ima drobne rumeno-zelene cvetove, združene v kobul. Cveti od maja do junija. Plodovi so stisnjeni, sivo zeleni, ko so zreli, razpadejo na dva majhna polplodička oziroma na semena. V prvem letu seme zelo dobro kali, vsako naslednje leto pa kalivost upada.

Pri nas ga gojimo zaradi korenin ali zaradi zelenja. Poznamo več sort z bujnimi listi ali pa debelimi koreninami. Nekatere sorte uporabljamo v kulinariki, iz nekaterih pa pridobivamo eterično olje.

Za razvoj korenin mora biti zemlja dovolj vlažna in bogata. Vedeti pa moramo, da seme lahko kali tudi do osem tednov. Za setev pripravimo zemljo že jeseni, jo preorjemo in pognojimo, zgodaj spomladi pa še prebranamo in nato marca posejemo v vrste 40 centimetrov v globino dveh centimetrov. Če je presuho, ga zalijemo. V petih tednih seme vzkali, če so ugodne razmere. Ko so rastlinice velike tri centimetre, jih okopljemo in razredčimo ter sproti očistimo plevel.

Če gojimo korenino za pridobivanje eteričnega olja, jo izkopavamo jeseni (prvo leto septembra ali oktobra) ali pa zgodaj spomladi pred cvetenjem.

Korenine očistimo in operemo v hladni vodi in jih na hitro posušimo v sušilnici (do 50 stopinj Celzija). Posušene imajo močan vonj in se lomijo.

Za uporabo v kulinariki in za lajšanje težav si pripravimo zelene liste (Petroselini folium), ki pa jih lahko trgamo večkrat na leto. Uporabimo lahko sveže ali pa jih posušimo v sušilnici do 50 stopinj Celzija.

Posušene korenine in liste moramo hraniti v dobro zaprtih posodah, najbolje v steklenih kozarcih, da nam ne izhlapijo eterično olje in druge učinkovine.

Za uporabo v kuhinji rastlino lahko posejemo v zabojčke ali lončke in gojimo na kuhinjski polici. Tako imamo vedno sveže liste za pripravo jedi.

Zdravilni deli peteršilja

Antična Grčija je poznala peteršilj kot zdravilno rastlino, Rimljani so jo uporabljali kot dišavnico ter celo pri pogrebnih obredih.

V zdravilne namene največ uporabljamo korenino (Petroselini radix), saj vsebuje do 0,08 odstotka eteričnega olja, ki ga je največ v plodovih (od tri do sedem odstotkov), listi vsebujejo mineralne soli in nekaj vitamina C, korenina pa še sluzi, sladkor in flavonoide.

Plodovi in semena pospešujejo izločanje žolča ter lajšajo prebavo. Nekdaj so jih uporabljali za sprožitev splava.
Vsi deli rastline so zdravilni, ker ženejo na vodo (diuretik), spodbujajo delovanje prebavnih žlez ter pomagajo proti krčem.

Je pa rastlina najbolj znana kot dišavnica, zaradi prijetnega vonja in značilnega okusa si ne predstavljamo kuhinje brez te začimbe.


Zdravilnost


Zeleni peteršilj lahko uporabljamo kot dišavnico ali kot zdravilno rastlino, vendar ne smemo pretiravati pri pripravkih, ker vsebuje močne učinkovine. Dodajamo ga krompirju, solatam, zelenjavi, omakam. Navadno ga ne kuhamo z drugimi jedmi, korenino pa dodajamo juham in mesnim jedem. Peteršilj lahko zamrznemo.


Priprava in uporaba


Peteršilj najpogosteje uporabljamo v kuhinji, pa tudi v zdravilstvu, saj so ga poznali že naši davni predniki.
Čaj za zdravljenje sečnih poti: tri kavne žličke zdrobljenih suhih listov peteršilja poparimo s pol litra vrele vode in pustimo pokrito dve uri. Čaj precedimo in ga pijemo trikrat na dan pred jedjo.

Čaj za lajšanje revmatičnih obolenj: 15 gramov zdrobljenih suhih listov peteršilja zmešamo s 15 grami suhih listov pekoče koprive in 10 gramov suhih brezovih poganjkov. Mešanico prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in pustimo stati dve uri. Precedimo in čez dan pijemo ta čaj, ki ga ne sladkamo.

Sok peteršilja proti čebeljim pikom: stisnemo sveži sok korenine peteršilja ter ga nanašamo na mesto pika čebele ali ose.

Ker je peteršilj zelo aromatična rastlina, spodbuja tek in pospešuje znojenje.

Ker rastlina pospešuje izločanje seča, ga lahko uporabljamo pri težavah z revmo in protinom, saj odstranjuje iz telesa škodljive presnovne snovi. Korenina pomaga pri napenjanju in menstrualnih bolečinah.

Žvečenje listov prežene zadah iz ust.

Opozorilo!

V srednji Evropi peteršilj raste tudi v naravi na sončnem kraju, tam pa pogosto najdemo divji peteršilj ali navadni steničjak (L. Aethusa cynapium). Če se z njim zastrupimo, nastopi smrt v osmih urah zaradi zastoja srca. Poznamo ga tudi pod imenom trobelika, saj raste kot plevel po vrtovih med peteršiljem in tudi na njivah med žitom.


Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo novembra

Novembra je čedalje manj zdravilnih zelišč, ki jih najdemo v naravi, ta pa so:
  • Skorja: bezeg
  • Korenine: bezeg, baldrijan, črni trn, encijan, gabez, navadni gladež, peteršilj, zelena, hren, kolmež, plazeča pirnica, regrat, sladka koreninica, ozkolistni trpotec, pekoča kopriva, ščetica
  • Gomolj: slez
  • Plodovi: kutina, brinjeve jagode, glog, hrast, šipek
  • Cvetovi: ognjič, zlata rozga
  • Listi: brusnica
  • Islandski lišaj

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

peteršilj , zdravilna zelišča

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.