Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Bodeča neža – brezstebelna kompava L. Carlina acaulis

Čaja iz korenine bodeče neže ne smemo preveč uporabljati, ker lahko povzroča bruhanje in drisko.
Čaja iz korenine bodeče neže ne smemo preveč uporabljati, ker lahko povzroča bruhanje in drisko.

Ljudska imena: beli kužnik, bodeča neža, bodič, bržavda, kampaneža, kužnik, neževje, sitnec, skočnjak, veliki striček, bodičje, bodoneža, brezstebelna kompava, konjska potica, konjska potkvica, kopava, neževje, potica, pumpava, sitič, vražji stric, vragova šalata.

Botanični opis rastline

Rastlina je od nekdaj znana kot zanesljiv vremenokaz, če je v ozračju prevelika vlažnost, se začnejo koški zapirati ter tako napovedujejo meglo in deževje, v lepem vremenu pa je cvet odprt.

Rastlina je zelo znana, saj ima tudi številna domača imena. Je dvoletnica ali trajnica in sodi v družino nebinovk (L. Asteraceae), prej košaric. Raste po suhih travnikih in pašnikih, skalnatih hribovitih previsih, po svetlejših gozdovih, na tleh, bogatih z apnencem, na paši se je živina izogiba. Najlažje jo opazimo v pozni jeseni, ko se razpre in prikaže vso svojo lepoto. Posušeno jo uporabljajo za okras, saj je zelo lepa. Cveti od julija do septembra.

Je nizka in bodeča, v zemlji ima do 10 centimetrov dolgo, močno in vretenasto rumenkasto rjavo korenino. Steblo je kratko ali pa ga ni. Pritlični listi so pernato deljeni na krpice, v sredini so svetleči beli cvetni koški, ki jih obdajajo rdečkasti ali zeleni cvetni lističi. Socvetja so široka od pet do 13 centimetrov ter imajo tudi bodičaste zunanje liste, ki se razvijajo na vrhu kratkega stebla. Pritlični listi so dolgi do 30 centimetrov, bodeči.

V Nemčiji je že zelo redka rastlina in je zato tudi zavarovana.

Zdravilni deli rastline

V zdravilne namene nabiramo korenino oziroma koreniko pozno jeseni ali zgodaj spomladi, ko vsebuje največ zdravilnih učinkovin, saj močno diši, najprej ima sladek okus, nato pa bolj trpkega. Ko korenino izkopljemo, jo očistimo, operemo pod hladno vodo in posušimo pri zmerni temperaturi, do 50 stopinj Celzija. Narezano, posušeno korenino shranimo v steklenih kozarcih za leto dni.

Za prehrano lahko uživamo popke socvetij oziroma cvetišče, ker so mesnati in tudi debeli. V Franciji mlade, nežne popke socvetij pripravljajo podobno kot artičoke. Uživamo lahko tudi surove. Mlade liste lahko prekuhamo in so tudi užitni.

Od živali se z njo hranijo samo koze, ker je preveč bodeča.

V zadnjem času jo cenijo cvetličarji, ker posušena obdrži obliko in barvo skozi zimo ter nam je tudi z drugim suhim cvetjem za okras stanovanja.

Zdravilnost bodeče neže

Zdravilnost kompave so ljudje poznali že zelo dolgo. Ljudsko zdravilstvo je uporabljalo samo koreniko, večinoma jo uporabljajo še danes.

Po ljudskem izročilu naj bi jo nekdaj uporabljali kot protistrup pri kačjih pikih, prepričani so bili, da iz telesa odvaja odvečno vodo. Nekdaj so zdravili tudi živino, in sicer rane, ter odpravljali črevesne zajedavce.

Ljudsko zdravilstvo jo uporablja za pospeševanje izločanja vode in čiščenje prebavil, celjenje ran, preganjanje zobobola, za razna kožna obolenja, lišaje, čire kot obkladke na obolela mesta, nekdaj naj bi celo z njo preganjali kugo.

Korenina vsebuje inulin, eterično olje, smolo, čreslovino in vosek.


Priprava in uporaba

Posušeno korenino uporabljamo največ v obliki čaja za odvajanje vode in pri težavah z želodcem. Žličko zdrobljene suhe korenine zmešamo z dvema decilitroma vode in prevremo, pustimo pokrito pol ure, nato precedimo in pijemo po požirkih, s tem si krepimo telo in iz telesa se izločajo strupene snovi.

Namesto prevretka si lahko pripravimo tinkturo: polovico žličke zdrobljene korenine zmešamo z decilitrom domačega žganja in namakamo pet tednov, da se izlužijo zdravilne učinkovine. Nato precedimo in pripravek pijemo po kapljicah. Tinkturo hranimo v temnem prostoru dve leti, vendar je najbolje, da si vsako leto delamo nove.

Pri zobobolu pa koreniko namočimo v jabolčnem kisu in si s tem pripravkom izpiramo ustno votlino, to krepi tudi dlesni in celi rane. V pripravek lahko za 15 minut namočimo liste žajblja in si s to tekočino izpiramo usta.
Pri kožnih obolenjih korenino namočimo v belo vino za 15 dni. S tem pripravkom si dajemo na obolela mesta obkladke.

Namesto vina si naredimo obkladek iz vode in korenine, in sicer v liter vode damo tri žlice zdrobljenih korenin, počakamo, da zavre, nato pa naj na zelo majhnem ognju povre za polovico. Zatem precedimo in si s hladnim pripravkom dajemo obkladke na obolela mesta. S tem pripravkom so zdravili domačim živalim tudi rane in črevesne zajedavce.


Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo oktobra


  • Korenine: baldrijan, encijan, gabez, navadni gladež, hren, kolmež, plazeča pirnica, regrat, sladka koreninica, ščetica, pekoča kopriva
  • Plodovi: brinove jagode, črni trn, divji kostanj, glog, hrast, jerebika, kutina, šipek
  • Čebulice: čemaž, čebula, česen
  • Cvetovi: ognjič, zlata rozga
  • Cvetoči vršički: jesenska resa, zlata rozga
  • Listi: bela omela, ozkolistni in širokolistni trpotec
  • Nadzemni deli: njivska preslica
  • Gomolj: slez
  • Listi: brusnice, sleza, slezenovca
  • Zel materine dušice, islandski lišaj

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

bodeča neža , zdravilne rastline

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.