Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Jerebika (L. Sorbus Aucuparia)

Plodovi jerebike vsebujejo veliko vitamina C, provitamin A, grenčine.
Plodovi jerebike vsebujejo veliko vitamina C, provitamin A, grenčine. (Foto: Shutterstock)

Ljudska imena: rebičje, rebika, gorska smrdlivka, gorska smrdljivka, jerebičje, jerebikovec, nedeljski les, smrdlika.

Botanični opis rastline

Jerebika je posebno lepa jeseni, ker je polna koralasto rdečih plodov velikosti grahovih semen. Sodi v družino ROŽNIC L. ROSACEAE s pečkatim plodom. Je do osem metrov visoko drevo z redko krošnjo in sivo skorjo, mlade vejice so puhasto dlakave, starejše pa gole.

Pri nas raste po svetlih gozdovih, med grmovjem, po bregovih voda, svetlih gozdnih jasah, v drevoredih in nasadih, za pogozdovanje so jo uporabili na Pohorju, ki je bilo nekdaj pokrito večinoma z listnatimi drevesi, ki rastejo počasneje kot smreka in jelka.

Zaradi okrasnih listov jeseni in rdečih plodov ji rečejo tudi gozdni dragulj. Pečkato sadje, kamor sodi tudi jerebika, uporabljamo različno. Uživamo surovega, posušenega in kuhanega, predelamo ga lahko tudi v brezalkoholne pijače in žganje.

Listi stojijo premenjalno, so lihopernati, lističi pa ostro našiljeni in svetlo zeleni. Listi so neparno peresasto deljeni, imajo od 11 do 23 podolgastih lističev, dolgi so od tri do šest centimetrov ter široki od centimetra do dva. Mladi listi imajo ostre dlačice, starejši so goli.

Cveti maja in junija, cvetovi so beli, imajo pet zraslih čašnih listov, pet venčnih listov, 20 prašnikov, ki molijo iz cveta in so združeni v kobulasta socvetja, široka od pet do deset centimetrov, imajo vonj po grenkih mandeljnih ali češnjevem likerju. Plod je pečkat, jagoda, okroglast, rdeč ali živo oranžno rumen, sočen, trpek in grenak.
Zaradi značilnih cvetov in plodov jerebike skoraj ne moremo zamenjati s katero drugo rastlino. Čebele zelo rade nabirajo med v cvetovih.

Plodovi so do centimeter velike rdeče jagode, pečkate, združene v grozde. Seme pa predvsem raznašajo ptice, ki ga hitro pozobajo. Poleg tega so tudi plodovi občutljivi in hitro odpadejo z vejic. Najboljše plodove dobimo, če jih naberemo po prvi slani, vendar jih je takrat že zelo malo, zato jih poberemo prej in jih damo za kratek čas v zamrzovalnik, seveda jim prej odstranimo peclje.

Rastlina je bila že nekdaj zelo zanimiva, saj o njej krožijo številne legende in razni miti. Raste po vsej Evropi in zahodni Aziji. Značilen je les, rdečkaste barve, ki je predvsem odličen za izdelavo pohodniških palic.

Zdravilni deli rastline

V zdravilne namene nabiramo v jeseni po prvem mrazu zrele jagode, ker imajo prej trpek, kiselkast in grenak okus in so užitne šele po mrazu, zato jih tudi malo prej damo v zamrzovalnik, da nam jih prehitro ne poberejo ptice, saj so zanje pomembna hrana.

Na severu Evrope jedo po prvem mrazu surove jagode, v južni Nemčiji iz njih kuhajo žganje, poleg tega pa tudi kis, ker vsebujejo številne kisline. Pražene jagode so kot nadomestilo za kavo, dostikrat boljše kot cikorija.

Zdravilnost

V zdravilstvu uporabljamo za čaj samo sveže cvetove, posušeni pa nimajo nobene vrednosti. Predvsem ljudsko zdravilstvo uporablja plodove, ki jih nabiramo jeseni, najbolje po prvi slani. Iz plodov si pripravljamo sok, čaj, kompot, marmelado, razne napitke, žele, vino in žganje.

V kozmetiki si lahko iz jagod in medu pripravimo odlično masko, ki nam zgladi kožo obraza.

Če krompir pokrijemo z listi jerebike, bomo preprečili prehitro poganjanje cime.

Plodovi vsebujejo veliko vitamina C, provitamin A, grenčine. Iz plodov dobimo sorbitol, ki je nadomestek za sladkor sladkornim bolnikom (12 odstotkov sorbitola). Nekaj te snovi je tudi v hruškah, slivah, breskvah, marelicah in jabolkih.

Jerebiko bolj uporablja ljudsko zdravilstvo, in sicer plodove, jagode pri prehladu, kot diuretik – odvaja vodo iz telesa, zmanjša otekline, za grgranje pri vnetem grlu, pri pljučnih boleznih, ledvičnih kamnih, v prehrani, ker ima nizko kalorično vrednost.

Priprava in uporaba

Zdravilne sestavine dobimo iz jagod s stiskanjem (sok), s kuhanjem, vendar ne pri visoki temperaturi (ne več kot sto stopinj, ker bi drugače uničili vitamin C).

Kot zdravilno snov uporabljamo sveže plodove, čaj, sok, vitaminski napitek. Da iz plodov izlužimo učinkovine, jih v skodelici vode namakamo od osem do deset ur, nato rahlo segrejemo, ne sme pa vreti.

Jagode uporabljamo v čajni mešanici pri prehladih, za boljšo prekrvitev lasnic ali kapilar. Pri težavah z jetri in boleznih žolča pa dodajamo še pegasti badelj. Za večje izločanje seča dodamo artičoko in sladkorno peso.

Jagode posušimo v biosušilniku ali v pečici do 50 stopinj Celzija in jih take uporabljamo predvsem pri driskah in ledvičnih kamnih. Suhe jagode shranimo v steklenih kozarcih, da nam ne splesnijo.

Sok plodov jerebike pijemo pri pomanjkanju vitamina C. Je tudi čistilo za kri, predvsem pa je učinkovit pri kašlju in hripavosti ter revmatizmu in putiki.

Pripravke jemljemo pred jedjo.

Priprava poparka: 1 žlico suhih plodov jerebike namočimo v četrt litra vrele vode za 15 minut, stoji naj pol ure, nato precedimo in pijemo od dva- do trikrat na dan po polovico čaše.

Pripravek iz jagod, ki krepi želodec, pri driski ali če slabo delujejo ledvice: Jagode brez pecljev namakamo nekaj dni, nato jih zdrozgamo v kašo in stisnemo sok, ki ga kuhamo tako dolgo, da postane gost. Med kuhanjem moramo ves čas mešati, da se ne prismodi. Tako ohlajen pripravek hranimo v lončeni posodi in ga uporabljamo po žličkah večkrat na dan. Lahko ga namažemo na kruh in ga osladimo s sladkorjem ali medom.

Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo septembra

  • Korenine: baldrijan, regrat, gabez
  • Cvetovi: smetlika, zlata rozga, črna detelja, cvetoči vršički jesenske rese
  • Listi in plodovi: brusnica
  • Listi: melisa, pelin, slez, ozkolistnati trpotec
  • Plodovi: bezgove jagode, divji kostanj, robida, malina
  • Čebulice: čemaž
  • Seme: janež
  • Materina dušica, plešec, njivska preslica, islandski lišaj

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.