Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Črna detelja

Črna detelja prijetno diši, ima okus po medu. Od maja do septembra nabiramo rastlino s cvetovi ali pa samo cvetove.
Črna detelja prijetno diši, ima okus po medu. Od maja do septembra nabiramo rastlino s cvetovi ali pa samo cvetove. (Foto: Shutterstock)

Ljudska imena: detala, detela, travniška detelja

Botanični opis rastline

Črna detela je trajnica, raste na travnikih in pašnikih po vsej Evropi ter je zelo pomembna v kmetijstvu. Na travniku najdemo več vrst detelje, jih pa enostavno ločimo od drugih rastlin, ker imajo vse trojnate liste in metuljaste cvetove, ki so združeni v lepe okrogle cvetne glavice. Sodi v družino metuljnic (L. Fabaceae).

Že zelo dolgo je zelo cenjena kot gnojilo za izboljšanje tal, že v antiki pa je bila poznana kot odlična krma za govedo. Zaradi njenih zdravilnih lastnosti so jo spoštovali severnoameriški Indijanci.

Poleg facelije, grahorja in rži se priporoča za zeleno gnojenje, to pomeni, da zazelenimo tla za nekaj tednov ali čez zimo. Imamo jo za krmo živine ali pa jo vdelamo v zemljo, ščiti nam tla ali pa je za kolobar. Če želimo, da bo dobra košnja, jo sejemo ob dnevu za list.

Črna detelja zraste do 50 centimetrov visoko, ima zelo razvita podzemna stebla in zelo razrasla pokončna nadzemna stebla. Listi so dolgopecljati in tridelni, na njih običajno opazimo bele lise. Pri dnu listnega peclja pa najdemo dva kožnata prilistka. Cvetovi so škrlatno rdeči in drobni, ki pa so združeni v gosta glavičasta socvetja. Čaša je cevasta in ima pet ščetinastih zobcev. Bledordeči venec je pri dnu zrasel v cevko. Plod je zelo majhen, v strokcu sta po eno ali dve semeni. Strokec pa je ovit z uvelimi cvetnimi deli. Cveti od maja do septembra, lepo diši, na cvetih običajno najdemo čmrlje.

Vrste detelje

Poznamo več vrst detelj.

Plazeča detelja (L. Trifolium repens) ima bela socvetja in jo najdemo v velikih množinah, kjer prekriva večje površine.

Lucerna (L. Medicago sativa), poznana kot nemška detelja, ima vijoličaste cvetove, kmetje jo veliko sejejo in uporabljajo za krmo živali. Ob pomanjkanju hrane si lahko naberemo mlade listke in vršičke ter si spomladi pripravimo bogato spomladansko solato, ki vsebuje poleg vitamina C tudi provitamin A. Ker vsebujejo veliko celuloze, listke in vršičke prekuhamo in pretlačimo zaradi boljše prebave.

Medena detelja (L. Melilotus officinalis) je pri nas v naravi zelo pogosta rastlina. Meseca julija opazimo močno dišeče rumene metuljaste cvetove, ki so združeni v gosta pokončna grozdasta socvetja, v tem času vsebuje največ učinkovin, zato jo v tem času požanjemo in posušimo. Uporabljamo jo v čajni mešanici za preprečevanje strjevanja krvi, vendar ne smemo pretiravati, ker povzroča bruhanje, poleg tega se moramo prej obvezno posvetovati s svojim zdravnikom. Za zunanje pa jo uporabljamo kot topel obkladek za mehčanje tvorov. Ker diši po kumarinu, jo v Nemčiji uporabljajo za začimbo sladkih jedi. Uporaba te rastline v ljudskem zdravilstvu je zelo razširjena.

Zdravilni deli rastline

Črna detelja prijetno diši, ima okus po medu. Od maja do septembra nabiramo rastlino s cvetovi (Herba Trifolii pratensis) ali pa samo cvetove (Flores Trifolii pratensis). Uporabljamo jih svežo ali posušeno. Liste nabiramo od spomladi do jeseni.

Razcvetela glavičasta socvetja brez rjavih odcvetelih cvetov nabrana hitro posušimo, da se ohrani lepa rdeča barva.

Vsebuje pomembne učinkovine: flavone, kumarin, fenole, flavonoide, vitamin B1; elemente: kalcij, krom, fosfor, baker.

Zdravilnost

V lekarniških knjigah črna detelja ni zapisana kot zdravilna, ker je tudi še premalo raziskana in vsebuje čreslovine. Vendar je to rastlino leta 1570 že opisal in jo takrat tudi uporabljal za klistir italijanski zdravnik Matthiolus (1501–1577), ki je zdravil tudi cesarja Ferdinanda I. Njegova knjiga je bila uporabna več rodov in so jo imenovali Matthiolus zeliščarski katekizem, njegove recepte pa uporabljajo še danes.

Notranja uporaba črne detelje je poznana pri težavah v meni, za izkašljevanje, pri vnetju želodca, glivičnih obolenjih, proti zaprtju, pospešuje izločanje žolča in urina, ima estrogenski učinek. Zunanja uporaba pa je poznana pri kožnih boleznih, ekcemu, luskavici, za te namene so jo uporabljali predvsem severnoameriški Indijanci.

Priprava in uporaba

Za razstrupljanje si pripravimo čajno mešanico iz listov žajblja, cvetov črne detelje in cvetnih vršičkov navadnega repinca. Za notranjo uporabo si pripravimo čaj kot poparek, in sicer dve žlici posušenih cvetov črne detelje prelijemo s 150 mililitri vroče vode in pustimo stati pokrito 10 minut, nato pripravek precedimo in pijemo po tri skodelice na dan po jedi.

Pri zunanji uporabi moramo vedno dajati svež obkladek, drugače lahko še pospešimo obolenje. Iz cvetov si lahko pripravimo tudi mazilo.

Zaradi belih vzorcev na listih so nekdaj mislili, da zdravi sivo mreno.

Mlade liste lahko uporabljamo tudi v kulinariki. Spomladi si pripravimo vitaminske zelenjavne jedi ravno zaradi vitaminov A in C. Dodamo jih lahko solatam.


OPOZORILO

Pri uporabi črne detelje moramo biti previdni in sicer:

  • naj je ne uporabljajo tisti, ki so preboleli tumorje, ker lahko estrogen spodbija njihovo rast;
  • ne smejo je jemati s sredstvi, ki preprečujejo strjevanje krvi;
  • nosečnice in doječe matere naj je ne uporabljajo;
  • ne pijejo naj je tudi ženske, ki so prebolele raka na dojkah in maternici.

Najbolj znana zelišča, ki jih nabiramo avgusta

Nadzemni deli: stebla, listi, cvetovi: zdravilni čistec, slez in slezenovec, smetlika, tavžentroža, plahtica, zlata rozga, ameriški slamnik, drobnocvetni vrbovec, rumena lakota
Cvet: bela detelja, kamilica, lučnik, ognjič, rman, sivka, šentjanževka
Cvetoča zel: ptičja dresen, materina dušica, vrednik
Smola: bor in smreka
Plod: borovnice, brusnice, maline in robide
Listi: melisa, črna meta, Islandski lišaj, njivska preslica, ozkolistni in širokolistni trpotec


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.