Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Netresk

V ljudski medicini so sveži natresk uporabljali pri vnetih očeh, opeklinah, razjedah in kot hladilno zdravilo za rane.
V ljudski medicini so sveži natresk uporabljali pri vnetih očeh, opeklinah, razjedah in kot hladilno zdravilo za rane.

Netresk je bil nekdaj priljubljena rastlina na podeželju in je imel častno mesto na strehah, predvsem na slamnatih in pa tudi na strehah iz skodel. Včasih se je celo preveč razrasel na strehah. V ljudski medicini so svežega uporabljali pri vnetih očeh, opeklinah, razjedah in kot hladilno zdravilo za rane.
Ljudska imena: divji bob, glušec, homulica, možek, možiček, nadstorek, natresk, perinovo cvetje, strešnik, trdovnik, tresk, uhelnik, uheljnjek, uhovnik, ušesnik, žvanikelj, gluhelj, gromik, strešni posiliživ.
Latinsko: Sempervivum Tectorum.

Botanični opis rastline

Raste po zidovju, strehah, skalnem gorovju, slamnate strehe naj bi varoval pred strelo. Danes ga veliko gojijo kot okrasno rastlino.

Spada med tolstičevke (Crassulaceae). Je trajnica, zraste do 30 cm visoko. Listi so podolgovati, narobe jajčasti, debeli, mesnati, na koncu zašiljeni v oster trn. Listi tvorijo rozeto, ki preprečujejo izhlapevanje vode. Iz sredine rozete zraste cvetno stebelce, ki je pokrito z luskastimi listi in nosi rožnate zvezdaste cvetove. Cveti meseca julija in avgusta, po cvetenju rastlina odmre, vendar požene številne mladice, da se rastlina ohrani.

Že Karel Veliki (742-814) je svojim podložnikom svetoval, da na strehah posadijo netresk. Vedno živi (semper vivum) skromni netresk ni občutljiv na mraz ali sušo, v vrtu raste na pustih peščenih tleh tudi v najslabših podnebnih pogojih, v antiki so mu pripisovali čarobno moč, da preprečuje požare in bliske.

V naravi ga najdemo v Alpah, Pirenejih, dobro je znan tudi v srednji Evropi, saj so ga ljudje marsikje sadili, da bi hiše obvarovali pred strelami. Mesnati, zimzeleni listi so zvezdasto razvrščeni v pritlične rožice, ki se razraščajo v goste blazinice.

Zdravilni deli rastline

Uporabljamo samo sveže nabrane in predvsem zunanje liste (Folia Sempervivi Majoris), ki jih trgamo iz rozete zlasti v poletnem času.

Iz svežih listov iztisnemo rastlinski sok. Uporabljamo lahko tudi zmečkane liste, ki jim najprej odstranimo kožico. Zaradi mesnatih listov rastline ne moremo sušiti.

Listi vsebujejo veliko zdravilnih snovi, saj so sočni in neobčutljivi. Največ vsebujejo čreslovin, sluzi, različne organske kisline (jabolčno, mravljično), vitamin C, smole, soli. Rastlina vsebuje tudi neraziskane snovi.
Sveže liste je ljudska medicina uporabljala notranje, zunanje ter tudi kot mazilo.

Pri notranji uporabi je važno, da jih lahko pripravimo kot dodatek k solatam in zelenjavnim prikuham, ker so listi zelo sočni, imajo kiselkast trpek okus in učinkujejo hladilno. Čaj so pogosto uporabljali kot trpotec za težave z želodcem (vsako uro po 1 žlico) in pri premočni menstruaciji. Sok, ki mora biti vedno svež, pa pri šenu in oteklinah. Pri zunanji uporabi sok zdrozganih listov uporabljamo za bradavice, kurja očesa, čebelje pike in opekline.

Priprava mazila: Razdrozgane liste kuhamo s salom (nesoljena stopljena in precejena trebušna mast prašičev) 20 minut na vodni kopeli, nato pustimo, da se ohladi čez noč, zjutraj pa rahlo segrejemo in precedimo. To izvrstno mazilo uporabljamo pri udarcih, saj hladi rane in preprečuje podplutbe. Nekateri viri tudi navajajo, da zdravi pege.
Tudi danes bolj v ljudski medicini uporabljajo mlade liste v obliki tinkture, kot sok, mazilo ter poparek.

Zdravilnost

Rastlina je že dolgo znana ne samo kot zdravilna, ampak zato, da bi preprečevala naravne nesreče, danes pa je bolj znana kot okrasna rastlina. 

Rastlina zaustavlja krvavitve, osvežuje, mehča kašelj, deluje proti vnetjem. Pri notranji uporabi pospešuje izločanje seča, pri driskah zapira, a moramo biti pri tem zelo previdni, ker pri preveliki uporabi lahko bruhamo, zato za takšne težave raje uporabljajmo še bolj preverjena zelišča.

Dobro pa je zunanje delovanje na kožo in sluznico. Sveže iztisnjen sok ali zdrozgani sveži listi zmehčajo žulje in otrdline, da jih lahko odstranimo. Obloge si naredimo tudi za manjše rane, vneto kožo in opekline. Uspešno jo uporabimo pri piku ose ali čebele. Sok pomaga tudi pri rahlem vnetju v ustih ter pri hemoroidih.


Priprava in uporaba natreska

Zunanja uporaba: Iz svežih listov iztisnemo sok, ki ga vsak dan polagamo na obolela mesta, žulje, kurja očesa, opekline, čebelje ali osje pike. Ta mesta rahlo masiramo, prav tako tudi otrdline. Ko se zmehčajo, odstranimo kožico, ki se kmalu obnovi.

Zdrozgane liste v obliki oblog polagamo na srbečo in mozoljasto kožo. V obliki obkladka pri vročini polagamo zmečkane liste na čelo, da nam ga hladi.

Pri bolečini v ušesu enkrat na dan v uho kanemo samo 3 kapljice svežega soka, ki ima telesno temperaturo. Sicer pa tako moramo obiskati svojega zdravnika.

V domači kozmetiki pri težavah s kožo dajemo obloge zmečkanih svežih listov pri srbeči in mozoljasti koži, olajša pa tudi šen in otekline, čeprav nam mora to dovoliti zdravnik.

V planinah so nekdaj - mogoče pa kje še danes – uporabljali liste netreska pri živini pri poškodbah in celjenju ran v obliki mazila z netreskom, kateremu so dodali korenine encijana in jagode brinja.

Priprava čaja proti kašlju

V 3 dl vrele vode narežemo dve žlici listov netreska in pustimo pokrito 15 minut. Nato precedimo in počasi pijemo čez dan. Po želji dodamo malo medu. Ta pripravek si lahko delamo do dva tedna ali pa manj, če si bomo kašelj pozdravili.


Čaj pri razpokani koži

V 250 ml vode narežemo 100 g listov netreska in rahlo kuhamo 15 minut. Skodelico nato pokrijemo in pustimo, da se ohladi, potem ga precedimo. Čaj spijemo po polovico skodelice dvakrat na dan dva do tri tedne.
Pri premočni menstruaciji si pripravimo čaj na enak način s to razliko, da ga pijemo vsako uro po eno veliko žlico neprekinjeno tri tedne.

Kurje oko odstranimo

Prerezan list netreska položimo na kurje oko in pustimo nekaj časa delovati. Lahko menjamo vsak dan pri trdovratnem očesu. Isti dan ali čez nekaj dni namočimo stopala v zelo toplo vodo, kurje oko se bo omehčalo in ga bomo z lahkoto odstranili.

Listi rastline delujejo kot adstrigens, kar pomeni, da krčijo beljakovinske celice, celijo manjše zunanje ranice, koža se omehča in celjenje se pospeši.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

natresk , zdravilne rastline

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.