To pisanje je nastalo na pobudo drugih. Ko se je razvedelo, da sem se zdravila za rakom tudi v ZDA, mi je telefoniralo veliko ljudi. Nekateri z vec, drugi z manj uspeha. Gospod Podobnik (ali nekako tako) je tik, preden me je koncno dobil, obupal. Žal. Drugi so mi predlagali srecanja. Vsi pa so želeli izvedeti, kaj sem se naucila v Ameriki. Vsem sem seveda skušala povedati najpomembnejše. A sem obicajno kaj pozabila. Kar me je navdajalo z nelagodnostjo. Ko mi je še neka kolegica v službi rekla, da bi morala vec pisati o svoji ameriški izkušnji, je kocka padla. Odlocila sem se, da napišem vsaj osnovne reci. Da si bo z njimi lahko pomagal vsakdo, ki to želi. In ki se ob diagnozi rak ni odlocil kapitulirati. Ampak se je odlocil boriti se zase. Za svoje življenje.
Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije
Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija
dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist