Homeopatija odpušča »samo« manjše napake
Že nekaj let v Šoli homeopatije za laike izobražujem o osnovah homeopatskega zdravljenja, da se v samozdravljenje s homeopatijo podajajo bolje pripravljeni, da imajo boljše uspehe ter da delajo manj napak. Homeopati vidimo kar velik problem v lahki dostopnosti do potentnih homeopatskih zdravil, ki jih potem ljudje zobajo brez prave kritičnosti do tega, kar počno. Homeopatija je kompleksen zdravstveni sistem in potrebujemo kar nekaj znanja, kadar se podamo v samozdravljenje z njo. Drži, da manjše neumnosti in napake homeopatija odpušča, sistematično opuščanje osnovnih homeopatskih principov zdravljenja pa lahko dodobra oslabi splošno zdravje organizma. To dejstvo je v javnosti vse premalo znano in je glavni razlog, da se ukvarjam z osnovnim homeopatskim opismenjevanjem laikov. V nadaljevanju bomo pogledali nekaj najpogostejših napak, ki jih delamo pri homeopatskem zdravljenju.
Homeopatija skupaj s konvencionalnim zdravljenjem? Ja!
Najprej moramo razčistiti še vprašanje, ki smo ga postavili že v uvodu in ki še vedno zaposluje veliko ljudi. Homeopatska in kemična zdravila imajo povsem različen način delovanja in popolnoma različna prijemališča. Kemična zdravila se vežejo na določene receptorje v obolelem organizmu oziroma infektivnih agensih in tam izvajajo svoje učinke, homeopatska zdravila pa izboljšujejo energetsko ravnovesje in usmerjajo organizem k bolj pravim odzivom.»Receptor« za homeopatska zdravila je celoten organizem. Tako se homeopatija prav nič ne vmešava v posamezno učinkovanje kemičnih zdravil, velja pa tudi obratno. Dober pokazatelj tega dejstva so študije prof. dr. Frassa, ki je v centru za intenzivno interno medicino na Dunaju najbolj kritično bolnim pacientom ob vsej intenzivni konvencionalni terapiji dodajal homeopatska zdravila in s tem pomembno skrajšal čas, ki so ga pacienti morali preležati na oddelku intenzivne nege v primerjavi s tistimi pacienti, ki homeopatije niso prejemali. To dokazuje, da smo lahko brez skrbi glede komplementarnosti obeh medicinskih pristopov.
Ob prvih znakih izjemoma
Mantra »ob prvih znakih …«, ki smo jo ob oglaševanju farmacevtske industrije že čisto nekritično ponotranjili in nam je tako že popolnoma samoumevna, v homeopatiji velja samo v zelo redkih primerih. Samo kadar imamo zelo jasen vzrok in že kar pričakujemo, da bo nekdo najverjetneje zbolel, lahko vzamemo primerno zdravilo ob prvih znakih bolezenskega dogajanja. Tako bomo otroku, ki ga je prepihal mrzel veter in bo še isti večer zbolel s prehladnimi in vročinskimi znaki, takoj dali aconitum, najstnici, ki je predolgo sedela na hladnih tleh ali nosila mokre kopalke, pa jo začne ščipati v mehurju, bomo takoj dali dulcamaro, nekomu, ki se je močno udaril ali padel, pa arniko. Tudi pri nekaterih primerih epidemij lahko hitro posežemo po homeopatskem zdravilu. Namreč, kadar razsaja gripa ali črevesni infekti in se pri večini obolelih kaže zelo podobna klinična slika, ki zahteva isto homeopatsko zdravilo, lahko vzamemo to zdravilo, kadar sami zbolimo s prvimi znaki iste bolezni, pa se bo simptomatika zelo hitro umirila.
Lani na primer je veliko ljudi potrebovalo bryonio med epidemijo gripe in marsikdo se je ognil enotedenskemu ležanju z visoko vročino, ko je vzel omenjeno zdravilo ob prvih znakih. Vse aktualne informacije o tem objavljamo tudi na Facebook profilu našega Centra za celostno zdravljenje.
Počakajmo, da se razvijejo vsi simptomi
V veliki večini drugih, manj vzročno jasnih primerov v homeopatiji čakamo, da se razvije celotna klinična slika. Temelj izbire pravega homeopatskega zdravila za določeno bolezen je prav nespremenjena klinična slika z vsemi svojimi značilnostmi oziroma modalitetami. Zanima nas, kakšna je bolečina, kdaj se pojavlja, kako se pojavlja, kaj jo izboljša, kaj poslabša, kje se pojavlja in kam se širi, kaj jo spremlja.Podobno za vse simptome, ki se med boleznijo pojavijo, skušamo izvedeti čim več informacij oziroma modalitet. Največji poudarek dajemo simptomom, ki imajo zelo izrazite značilnosti, in tistim nenavadnim, ki jih ne pričakujemo pri določeni bolezni. Šele tako polno razvita in pestra simptomatika je dobra osnova za pravi homeopatski predpis in preden se bogata simptomatologija pri akutnih obolenjih do konca razvije, lahko traja tudi 48 ur ali več.
Ljudje smo navadno precej neučakani in se želimo čim prej pozdraviti. V praksi opažam, da laiki zelo hitro posežejo po kakšnem homeopatskem zdravilu, ki se jim zdi približno ustrezno, pa to ni in bolezenski proces teče dalje. Problem se pojavi, ker vsako homeopatsko zdravilo, tudi tisto, ki ni ustrezno izbrano, povzroči določene reakcije v organizmu in telo »potiska« v določeno smer.
Sam najraje učinek homeopatskega zdravila primerjam z generalom, ki pride med vojake s svojo strategijo boja in vojsko povleče v boj na svoj način. Napačno izbrana taktika, usmerjena na napačno fronto, ne bo imela učinka, bo pa vojsko oslabila, ker bo porabljala energijo na neučinkovit način. Podobno se dogaja, kadar človek jemlje neustrezno izbrano homeopatsko zdravilo. Bolje bi bilo, če ne bi jemal ničesar.
Jemanje več homeopatskih zdravil naenkrat ali tesno enega za drugim odsvetujemo
Glede na zgoraj opisani mehanizem je povsem logično, da si s še več neustrezno izbranimi homeopatskimi zdravili delamo še večjo medvedjo uslugo. Imunski sistem lahko postane precej zbegan, brez moči in neučinkovit. Precej primerov sem že videl, ko je pacient po treh ali štirih dneh akutne bolezni zelo izžet, brez energije in tudi brez izrazitih in jasnih simptomov.Nihče dobro ne ve, tudi izbrani zdravnik ne, kaj mu sploh je in zakaj je v tako slabi koži. Ko izvemo, da je v tem času jemal že štiri ali pet različnih homeopatskih zdravil, postane zdravniku homeopatu jasno, zakaj je stanje takšno. V tem stanju najti pravo zdravilo je precej težko, ker smo izgubili jasno klinično sliko. Pacient in zdravnik tedaj ugotovita, da bi bilo stanje zagotovo boljše, ko bi ne bil jemal ničesar. Tudi takšno stanje seveda ni kritično, je pa tedaj čas, da bolnik preneha jemati kakršnakoli homeopatska zdravila in nadaljnje zdravljenje prepusti zdravniku homeopatu.
Ugodnejši potek se zgodi, kadar je katero od vzetih zdravil pravo in tako del vojske potegne na pravo fronto. Navadno gre zdravljenje tedaj v pravo smer, gre pa počasneje in manj učinkovito, kot če bi človek jemal samo tisto pravo zdravilo. Tak mehanizem je v ozadju tako imenovanih kompozitnih zdravil, ki jih precej pogosto priporočajo in izdajajo farmacevti v tujini. V kompozitu je ena homeopatska kroglica prelita z več različnimi homeopatskimi potenciranimi raztopinami in tako vsebuje več različnih homeopatskih zdravil hkrati. V njih zmešajo lahko tudi več kot 10 različnih homeopatskih zdravil. Pogledajo, katera homeopatska zdravila se najpogosteje predpisujejo pri kašlju, vnetem grlu, driski, težkem izraščanju zob … ter ta zdravila zmešajo v kompozit. Te potem predpisujejo oziroma izdajajo glede na diagnozo oziroma glavno zdravstveno težavo.
Vedno pa je tovrsten pristop zaradi zgoraj razloženih mehanizmov do določene stopnje tvegan in ga zdravniki homeopati, utemeljeni v klasičnem homeopatskem učenju, odsvetujemo. Še zlasti odsvetujemo kompozite z več kot štirimi zmešanimi zdravili ali tiste, ki vsebujejo potence, višje od C/D 8. Homeopatsko zdravljenje, ki sledi klasičnemu učenju, ni nikoli ruleta, seveda pa potrebuje bistveno več specifičnega homeopatskega znanja.
Učinek se ne pokaže takoj
Do začaranega kroga vse hitrejšega menjavanja homeopatskih zdravil pride praviloma zaradi negotovosti, kaj se po administraciji prvega zdravila dogaja. Sočutne mamice zelo trpijo z bolnim otrokom in postanejo hitro neučakane, če po zaužitju ni hitrega učinka.Podobno se je zgodilo prejšnji teden, ko me je poklicala mamica otroka, ki je nenadoma zbolel z mrzlico, visoko vročino, sijočimi očmi in mrzlimi stopali. Tudi sama je pravilno prepoznala, da otrok potrebuje belladonno, želela pa je vseeno preveriti svoje namere. Ponovno sva se slišala naslednji dan, ko mi je zaupala, da vročina tudi štiri ure po zaužitju zdravila še ni padla, zato je zamenjala zdravilo in dala aconitum, ker pa tudi ta ni imel hitrega učinka, je čez nekaj ur dala še ferrum phosphoricum.
No, zgodbo smo s kar nekaj truda naposled speljali v prave tire, ves trud pa bi si prihranili, če bi vztrajali na začetku še nekaj časa z belladonno. Belladonna ali katerokoli drugo homeopatsko zdravilo, ki ga predpišemo pri vročini, ni namenjena zbijanju vročine, pač pa temu, da vročina čim prej in čim bolj učinkovito opravi tisto, zaradi česar jo je organizem sprožil. Homeopatija katalizira in spodbuja že naravno zastavljeno smer zdravljenja in pri bolj infektivnih agensih tako lahko čakamo tudi 24 ur in več, preden opazimo izboljšanje po zaužitem homeopatskem zdravilu.
V takih primerih ne moremo narediti škode, če nekajkrat ponovimo odmerek izbranega zdravila. To vsekakor priporočam pred menjavo homeopatskega zdravila, seveda pa velja priporočilo, da bodite v takšnih primerih v dobri navezi z zdravnikom homeopatom in lečečim zdravnikom konvencionalne medicine.
ACONITUM, BELLADONNA ALI OBOJE?
Še praktičen nasvet za vse, ki že malo eksperimentirate s samozdravljenjem s homeopatijo. Na začetku vročinskih obolenj sta ti dve zdravili pogosto indicirani. Ker smo že spoznali, zakaj ni dobro jemati obeh hkrati, osvetlimo klinično sliko vsakega posebej. Nenaden in buren začetek z visoko vročino in rdečino lic je značilen za obe zdravili.
Kadar je indicirana belladonna, je krvni obtok hiperstimuliran, srce razbija, v glavi nabija, kot da bi bilo preveč krvi, lica so rdeča, oči sijoče, žile v okončinah pa so stisnjene, zato so mrzle, predvsem stopala. Intenzivnost vročine se lahko spreminja tekom dneva. Kri v glavi povzroča divje dogajanje, tudi vročinske krče ob visoki vročini. Divja je mentalna slika. Razdražljivost z izbruhi jeze in besa do pravega delirija z grizenjem in skakanjem iz postelje opažamo predvsem pri (majhnih) otrocih, del tega lahko tudi pri odraslih. Žeja navadno ni izrazita, prav tako potenje praviloma ni prisotno. Bolniku premikanje ne odgovarja in leži večinoma pri miru.
Aconitum pomaga pri podobnih stanjih z nekaterimi bistvenimi razlikami. Cirkulacija je manj prizadeta, lica niso tako žareča, pogosto opazimo rdečino na enem in bledico na drugem licu. Vroče je celo telo, tudi okončine, vročina je ves čas visoka in ne niha. Mentalna slika ni divja, je pa izrazit nemir, v nekaterih primerih tudi strah. Pacient ne leži pri miru, pogosto se obrača in tudi vstaja. Žeja je praviloma izražena, prav tako potenje.
Poleg tega vedno tudi razložimo, da v procesu izdelave homeopatskih zdravil le-ta močno razredčijo in tako tudi zdravila, narejena iz strupenih substanc, nimajo nikakršnih neželenih učinkov. Homeopatske potence pa vseeno obdržijo sposobnost spodbujanja imunskega sistema v pravo smer.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.