KOT KRALJ NA PRESTOLU ...

Stolu podobne straniščne školjke, kakršne uporabljamo danes, so se razvile pred manj kot dvestotimi leti. Izumitelja naj bi bila neki mizar in vodovodni instalater iz Anglije, ki seveda nista poznala človeške fiziologije, namestila pa sta jih v nekatere od prvih stavb, ki so imele hišna stranišča. "Porcelanski prestol" so kmalu začeli oponašati tudi drugi, saj se jim je sedeči položaj zdel plemenitejši in s tem primernejši za aristokracijo.

Če so britanski plemiči s kraljico Viktorijo na čelu opravljali potrebo sede, preostali svet seveda ni smel zaostajati. Sedeče iztrebljanje je postalo simbol civiliziranosti, nekatere neželene učinke pa so prvi sedeči "kakači" odpravljali s pručkami, s katerimi so se postavili v polčepeč položaj. Sčasoma je bilo tudi to pozabljeno in tako se danes tako rekoč ne znamo več prazniti drugače kot sede.

.. ALI TRPIN NA MUČILNI NAPRAVI

Še nekaj je, na kar dandanes niti ne pomislimo: da bi sedeče praznjenje črevesja utegnilo imeti zahrbtne posledice. Zahrbtne zato, ker se kopičijo počasi, a zanesljivo in temeljito. Z njim povzročamo oziroma poglabljamo številne nadležne zdravstvene težave, ki pestijo večino starejših prebivalcev razvitih držav. Več kot 70 odstotkov preostalega sveta nima teh težav ali pa so pri njih zelo redke. Različnih oblik vnetij debelega črevesja, na primer, v deželah tretjega sveta, kjer opravljajo veliko potrebo čepe, sploh ne poznajo, čeprav imajo v posameznih državah zelo različne prehrambne navade. To priča o nedvomnem vplivu položaja pri iztrebljanju na razvoj teh bolezni.

V čepečem položaju se danka izravna, zaklopka na koncu tankega črevesa se zapre, črevesje pa je dodatno podprto z bedri in spodbujeno z ritmičnim menjavanjem pritiska zraka v pljučih. To pomeni, da nam čepe ni treba stokati, zadrževati zrak in blato na silo iztiskati iz danke z manevrom valsalva. Ta izraz dobro poznajo potapljači, ki ob zaprtih ustih in nosu s "pihanjem" izenačujejo pritisk. Pri veliki potrebi ta manever spremljamo z močnim napenjanjem trebušnih in medeničnih mišic.

Pri iztrebljanju v sedečem položaju ostane mišica puborectalis, ki pomaga zadrževati blato, napeta, danka pa se ne izravna, zato se črevo nikoli povsem ne izprazni (80 odstotkov primerov raka debelega črevesa se razvije na mestih, kjer tako zastaja blato). Na drugem koncu ostane zapiralka med tankim in debelim črevesom odprta in v povezavi z naprezanjem, ki spremlja sedeče iztrebljanje, dopušča vdor blata v tanko črevo; tako lahko pride do okužbe tankega črevesa s fekalnimi bakterijami in strupi ter posledično njihovega vdora v krvni obtok.

Sedeče praznjenje ne spodbuja črevesne peristaltike; to utegne pripeljati do zaprtja, nerednega praznjenja črevesa in podobnih težav.Valsalva manever je povezan z razvojem divertikuloze, svojevrstne oblike kile, ki nastane po dolgih letih naprezanja; pogosta je pri ljudeh, starejših od šestdeset let. Zunanja stran črevesa se pretrga, notranja, mukozna stran pa pri razpoki nabrekne podobno kot zračnica na mestu, kjer je plašč dotrajan. Divertikuloza se najpogosteje pojavlja na koncu debelega črevesa, malo pred rektumom.

Naslednja težava, povezana z manevrom valsalva, je povečanje tlaka v prsnem košu, ki ovira vračanje venozne krvi v srce. Pri zdravem človeku kardiovaskularni sistem vzdrži ta povratni tlak, pri okrnjenem sistemu bolnega človeka pa utegne v lažjih primerih priti do omotičnosti, v skrajnih pa do infarkta ali celo smrti.

Nosečnice naj bi se čimbolj izogibale manevru valsalva, ker povzroča velik pritisk na maternico. Torej je zanje bolj kot za kogarkoli zaželeno čepeče praznjenje črevesja. Mimogrede: čepenje je tudi naraven položaj za porod. Številne težave, ki spremljajo porod, in trajne okvare, ki nastanejo med njim, so povezane z nenaravnim (pol)ležečim položajem.

Hemoroidi so težava polovice prebivalstva razvitih držav, starejših od štirideset let. Izidi raziskav izraelskega zdravnika dr. Berka Sikorova so pokazali, da čepeč položaj pri iztrebljanju pojavljanje hemoroidov znatno omeji ali povsem odpravi. Od dvajsetih bolnikov, ki hemoroidov niso mogli odpraviti z običajnim zdravljenjem, jih je osemnajst poročalo o znatnem izboljšanju stanja že po nekaj dneh ali najpozneje nekaj mesecih čepečega iztrebljanja. Po 30 mesecih se simptomi niso povrnili.

Poleg vsega naštetega je sedenje med iztrebljanjem povezano še z motnjami pri delovanju prostate, inkontinenco oziroma nezmožnostjo zadrževanja urina in/ali blata, s težavami, ki spremljajo nosečnost in porod, z debelostjo ...