V naravi ni umazanije

(Foto: Shutterstock)

Besedi nečistoča in umazanija v slovarju narave ne obstajata. Če jo bodo rastline vpeljale, bo ta beseda verjetno pomenila človeško dejavnost.

Ko sem se pred desetimi leti začela ukvarjati z našimi higienskimi navadami, mi je v roke prišla knjiga Čistoča je pol zdravja, nečistoča pa druga polovica. Zelo resnična knjiga, ki opisuje, koliko nepotrebnih težav smo si nakopali s prepogostim umivanjem rok, čiščenjem z močnimi čistili, uporabo antiperspirantov ...

Bilanca je danes več kot jasna, četudi mogoče niste brali takšnih knjig. Otroci, ki so kot iz škatlice, imajo dvakrat več alergij ter težav s kožo in z dihali kot otroci, ki jim niso prepovedali, da se dotikajo živali, zemlje, dreves ... Hkrati so tudi bolj nedružabni, nespretni, nemirni in pogosto depresivni. Podobno velja tudi za odrasle, ki živijo v prepričanju, da je edini sprejemljivi mikrob mrtev mikrob in da je dobro oprana le tista srajca, ki se bo dobesedno bleščala od čistoče.

Epidemija čistunstva?

Od kod se je vzela takšna potreba, da na svojih telesih in v njih ter v svojih stanovanjih in vrtovih pobijamo, čistimo, dezinficiramo? Še za zobe danes znanstveniki ugotavljajo, da jih bodo pred kariesom bolj zaščitili koristni mikroorganizmi v ustih, kot jih lahko zaščitita najboljša zobna pasta ali ustna voda. Če ne verjamete, preberite Resnice in zmote o zdravju zob.

Danes ta ista znanost ugotavlja, da so tudi mnoge druge zdravstvene težave, kot so hiperaktivnost, demenca ali hormonske motnje posledica tega, ker smo pobili preveč koristnih mikroorganizmov v svojem telesu. Kako so nas pripeljali do tega, da pobijamo svoje najboljše prijatelje?

Vojni dobičkarji
Začelo se je pred skoraj stoletjem, ko je v znanstvenih in finančnih krogih premagala tako imenovana antibiotična strategija. Takrat so finančni analitiki ugotovili, da bo vojna proti mikrobom bolj dobičkonosna od vojne za nafto, zato so začeli podpirati izdelke, znanstvene raziskave in izobraževanje s tega področja. Ta vojna traja še danes. Že skoraj stoletje nam kemijski koncerni ob pesticidih za uporabo na poljih ponujajo iste snovi v manjših pakiranjih, ki jih stroka imenuje biocidi (lepše ime zanje so čistila, mila, zobne paste, deodoranti). Farmacevtska industrija pa vsako leto proda več odmerkov antibiotikov, kot je prebivalcev na zemlji.

Sramotna statistika, o kateri se malo piše, je, da danes zaradi infekcijskih bolezni umira več ljudi kot v času pred iznajdbo antibiotikov. Celo svetovna zdravstvena organizacija priznava, da je pretirana uporaba antibiotikov ustvarila več težav, kot jih je rešila.

Najhujša posledica takšne napačne strategije pa je predvsem to, da je človeku vcepila napačno idejo o zunanjem sovražniku v obliki očem nevidnih bakterij, virusov, pršic ... In prav na tej podlagi se je razvila naša manična obsedenost s čistočo kot pogojem za zdravje in varnost.

Marsovci med nami

Poglejte, kako se danes družina odpravlja v gozd. Obleči je treba posebna oblačila iz high-tech materialov, da nas ne prepiha, naliti varno vodo v termovke ali plastenke, uporabiti repelente proti klopom in komarjem, spakirati hrano, nanesti zaščitno kremo proti soncu, vzeti očala z UV-zaščito, obvezno vzeti mobitel (če se kaj zgodi in za navigacijsko napravo), v žepe pa stlačiti še kakšen vlažilni robček, toaletni papir in še bi lahko naštevali. Manjka le še kisikova bomba in že smo opremljeni za polet na Mars. Lahko sploh še rečemo, da smo v stiku z naravo?

Naravni koncept

Le tisti, ki stopijo ven iz »matrice«, dojamejo, da v naravi ni umazanije in da na vsak potencialno nevaren mikrob pride vsaj 10 dobrih, ki vas lahko pred njim obvarujejo. Posebno presenečenje, o katerem poročajo tisti, ki se odločijo z bosimi stopali stopati po zemlji, je, da bodo v gozdu in na jasah noge po sprehodu ostale čiste, v navidezno čistih nakupovalnih centrih pa se na nogah nabere umazanija, ki jo je zelo težko umiti.

Podobno velja tudi za našo kožo. Če je ne boste vsak dan mučili z milom, vodo in različnimi toniki, bo zelo kmalu ponovno dobila svoj naravni kislinsko-maščobni varovalni sloj in posledično sijoč in mladostno napet videz.

Moja izkušnja

Potrebovala sem ekstremno izkušnjo, da sem dojela, da smo tudi lase posilili s prepogostim umivanjem. Ko sem bila v situaciji, da jih tri tedne nisem mogla oprati, je že po prvih nekaj dneh postalo neznosno. Koža me je srbela, lasje so bili videti mastni in težki. Po enem tednu se mi je zdelo, da imam v lasišču obloge in da se mi bodo odprle rane. Po približno desetih dneh pa se je vse umirilo. Glava ni nič več srbela, lasje pa so bili videti bolje kot tretji dan. Po treh tednih sem ugotovila, da je moje lasišče bolj zdravo, kot je bilo kadarkoli. Preprosto je dobilo priložnost, da se obvaruje s kislinsko-maščobnim slojem in ta je odpravil prhljaj, lišaje in morebitne druge težave na moji glavi.

Zgledi

Naši predniki so si zobe čistili z grizljanjem vejic in žvrkljanjem olja. Se vam zdi primitivno? Sodobne raziskave pravijo, da vejice nekaterih dreves vsebujejo protibakterijske in protivnetne snovi, ki so enakovredne umetnim kemikalijam v sodobnih izdelkih za ustno higieno. Žvrkljanje olja pa se je, presenetljivo, izkazalo celo za bolj učinkovito zaščito zob, kot jo lahko zagotovi najbolj skrbno ščetkanje in izpiranje ust.


B12 v zemeljskem prahu

To, kar je za vas mogoče presenetljivo novo spoznanje, ko berete te vrstice, je za naravo le »naravno stanje«. Rastline zelo dobro vedo, da ne bi mogle preživeti brez mikroorganizmov, ki domujejo na njihovih koreninicah in za njih prežvekujejo anorganske snovi. Narava ne pozna besede »prah« – to je le hranilo z veliko silicija in rudnin. V zemeljskem prahu se nahaja predoblika mnogih koristnih snovi, še posebej vitamina B12, ki ga danes mnogim primanjkuje.

Modrosti narave

Narava ne pozna besede umazana voda – ker je tudi ta zanjo hranilo. Še CO2, ki je za nas stranski produkt, je za rastline osnovno gorivo. Če se kakšna žival podela ob rastlini, ta ne viha nosu, temveč se zahvali za dragoceno gnojilo. Ko pa živali razkopljejo tla okrog rastline, ta ne toži nad neredom, temveč se zahvali za boljšo prezračenost korenin. V naravi ne boste našli našega koncepta reda. Solate, postrojene v vrsti, rastejo le v naših strogo nadziranih vrtovih. Narava ne pozna besede smrt – v njenem pojmovanju se bitja, ki so končala svoj ciklus zbiranja izkušenj na tem svetu, umaknejo in s svojimi telesnimi ostanki omogočijo podlago za obstoj drugim. Pa zdaj ocenite sami, kdo je tu bolj moder.


Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vesna Plevnik Vodušek

Vesna Plevnik Vodušek dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki