Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Jože Kukman: Zelišča nas trojno nagradijo

Knjige o zdravilnih zeliščih, ki jih priporoča Jože Kukman: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Slovenske zdravilne rastline (P. Bohinc), Zdravilne rastline na Slovenskem (K. Gale-Toplak) in Leksikon rastlinskih bogastev (T. Petauer).
Knjige o zdravilnih zeliščih, ki jih priporoča Jože Kukman: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Slovenske zdravilne rastline (P. Bohinc), Zdravilne rastline na Slovenskem (K. Gale-Toplak) in Leksikon rastlinskih bogastev (T. Petauer). (Foto: Grega Žunič)

Pri svojih osemdesetih letih je gospod Jože Kukman neizmerno navdihujoč sogovornik. Večino svojega življenja je posvetil zdravilnim rastlinam – sprva kot farmacevt v podeželskih lekarnah in pozneje kot zeliščar v cistercijanski opatiji Stična, kjer je nadaljeval delo patra Simona Ašiča. Od tega dela se je pred pol leta poslovil, toda spomin na slovensko zeliščarsko tradicijo ostaja neizbrisen, znanje o uporabi zdravilnih rastlin in zanimanje zanje pa bosta za vedno ostala v njem – v umu in srcu. To se je več kot očitno pokazalo tudi v iskrivem pogovoru o bogastvu zdravilnih rastlin, ki ga premore Slovenija.
Ljubezen do zdravilnih rastlin se je v njem porodila po naključju, se spominja Jože Kukman. Imel je srečo, da so mu v podjetju, ki se je ukvarjalo z odkupom zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ponudili štipendijo za študij farmacije. Ker je rad sprejemal nova znanja, je privolil. »Moje znanje o zdravilnih rastlinah, ki sem ga dobil med študijem farmacije in v dolgih letih dela v lekarnah, je bilo teoretično kar dobro, praktično pa skromno.«

Pri delu v lekarnah je spoznaval zdravilna zelišča, ki so jih krajevni prebivalci uporabljali zase in za svojo živino. To znanje je nadgradil, ko je po upokojitvi začel delati v samostanu v Stični. Kot Dolenjec je že prej rad obiskoval Stično. »Pritegovalo me je znanje duhovnih voditeljev, spoznal sem številne menihe in tudi patra Simona Ašiča, ki sem ga neizmerno spoštoval, zato se z njim sprva sploh nisem upal pogovarjati o zdravilnih zeliščih – vse dokler me niso uradno zaprosili, da bi njegovo široko znanje o zdravilnih zeliščih prenesli v izdelke, ki bi jih prodajali v novem podjetju.

Moja prva naloga je bila, da pregledam vse njegove recepture. Bil sem izredno presenečen, saj v njih nisem našel niti ene napake. Všeč mi je bilo tudi to, da so bile vse sestavljene na osnovi rastlin, ki jih vsi poznamo in rastejo pri nas.« Toda gospod Kukman se je moral še veliko naučiti. Ugotavljali so, denimo, kako zdravilne rastline delujejo samostojno in kako ob hkratnem jemanju zdravil. Tako je kot farmacevt še dvaindvajset let na uporabnike zdravilnih zelišč prenašal tudi znanje patra Simona Ašiča.


Raje k menihom kot k zdravniku

Pater Ašič, se spominja gospod Kukman, je do narave in zdravilnih rastlin gojil prav poseben odnos. Svoje znanje je poglabljal s preučevanjem vse literature, ki mu je bila na voljo, predvsem iz zbirk v slovenskem in nemškem jeziku. Pozneje je znanje črpal predvsem iz prakse. Med drugo svetovno vojno se je v Stično zateklo veliko bolnikov. Takrat je bilo na voljo le malo zdravil, razlaga, pater Ašič pa jim je pomagal s svojimi recepturami in opazoval učinke.  Vse to si je vestno zapisoval. Že kmalu se je vest o njegovem zdravljenju razširila. Ljudje so bili takrat zelo naklonjeni samostanski medicini, celo bolj kot zdravnikom, pri katerih je bilo treba drago plačati, še doda sogovornik.


Največje bogastvo na Dolenjskem, Štajerskem in v Beli Krajini

»Slovenija,« nadaljuje Jože Kukman, »ima torej zelo bogato rastlinstvo in tudi zeliščarsko dediščino. Še posebno veliko zdravilnih rastlin raste na Dolenjskem, v Beli Krajini in na Štajerskem.« Doda še, da v različnih krajih za eno rastlino obstaja več imen, tudi po dvajset, zato se je pri delu v podeželskih lekarnah naučil številnih domačih izrazov za posamezne rastline. Na drugi strani imata včasih dve povsem različni rastlini v različnih krajih enako ime. V tem primeru, še razlaga, je treba poizvedeti za botanično ime rastline, sicer utegne priti do zamenjave. »Podatki so zelo različni, vendar verjamem, da pri nas raste kakih tri tisoč vrst zdravilnih rastlin in še več sort. Po nepreverjenih podatkih je približno deset odstotkov takih, ki jih lahko uporabimo za zdravljenje. Druge so primerne za kopeli, pripravo čajev, obkladke … Dobro znanih in dokazano zdravilnih rastlin je kakih sto petdeset.«

Ukaželjni tudi zdaj

Zanimanje za znanje o zeliščih, njihovi vzgoji in uporabi je vse večje. »Nekoč so se za to zanimali le posamezniki, zdaj pa v samostan prihaja po znanje vse več ljudi, ki se želijo učiti in zelišča nabirati vsaj zase. Nekateri si tako celo oblikujejo poklicno pot.« Morda je k večjemu zanimanju pripomoglo tudi zavedanje ljudi, da imajo lahko zdravila številne neželene učinke, dodaja gospod Kukman. Napačno pa je, opozarja, da bi kar po lastni presoji zavračali zdravila. Za vsako hudo težavo namreč ne raste rož'ca. »Z zdravilnimi rastlinami si lahko predvsem pomagamo v preventivne namene, odlične pa so tudi za premagovanje prehlada, prebavne motnje in psihosomatske težave.«
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravilna zelišča

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.