Zdravljenje z rastlinami

Fitoterapija

Uporabo zdravilnih rastlin tudi moderna medicina vse pogosteje uvaja kot fitoterapijo, predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj.Fitoterapija je zdravljenje in preprečevanje bolezni ter motenj počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in pripravki iz njih.Fitoterapija je del današnje naravoslovne usmerjene medicine, ki ponuja dodatne možnosti pri zdravljenju ter preprečevanju akutnih in kroničnih obolenj. Zakoni o zdravilih v posameznih evropskih državah na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj določajo točno sestavo, oznako ter obliko odmerjanja in uporabe posameznih gotovih rastlinskih pripravkov ter rastlinskih drog.

Pri tem so merila kakovost, učinkovanje in neoporečnost. Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami ESCOP (European Scientific Cooperative for Phytotherapy) v EU pa skuša uskladiti in zbrati značilnosti posameznih pripravkov.

Rastlinski pripravki imajo širok terapevtski učinek, vendar je treba poudariti, da imajo lahko tudi neželene učinke, četudi so redkejši kot pri sintetičnih zdravilih.

Tudi če nadaljujemo izročilo ljudskega zdravilstva ter sami nabiramo in pripravljamo pripravke iz zdravilnih zelišč, moramo imeti določeno znanje in upoštevati nekatera pravila; to zlasti velja za njihovo uživanje.

Nabiranje zdravilnih rastlin

* Najpomembnejše je dobro poznavanje zdravilnih zelišč.
* Pomagamo si s fotografijami, vendar se moramo pri najmanjši negotovosti posvetovati z botanikom, farmacevtom ali izkušenim zeliščarjem.
* Nikoli ne nabiramo zaščitenih in redkih rastlin; le-te kupimo v lekarni.
* Naberemo samo toliko rastlin, kot jih nujno potrebujemo; naredimo si zalogo samo za eno sezono.
* Pri rastlinah s koreninami še posebno pazimo, da ne izkopljemo vseh na istem kraju, ker jih s tem iztrebimo.
* Nabiramo jih v suhem, sončnem vremenu in v dopoldanskih urah. To zlasti velja za rastline s hlapnimi olji, saj je takrat količina olja v rastlini največja. Po daljšem deževju vsaj tri dni počakamo z nabiranjem.
* Rastline nabiramo v času, ko vsebujejo največ učinkovin. Pri cvetovih je to začetek cvetenja, pri listih pred cvetenjem in med njim. Korenine izkopljemo zgodaj spomladi ali jeseni, plodove pobiramo, ko so zreli.
* Pri nabiranju ne smemo stiskati cvetov in listov ter jih spravljati v plastične vrečke, ker se zelišča v njih "znojijo" in pozneje, pri sušenju počrnijo.
* Rastline vedno nabiramo v neonesnaženem okolju. Izogibamo se kemično gnojenih ali škropljenih polj in travnikov, bregov umazanih ali okuženih voda, bližine cest in železnic ter krajev, kjer v bližini stojijo industrijski objekti.

Sušenje zdravilnih rastlin

* Nadzemnih rastlinskih delov nikoli ne peremo pred sušenjem.
* Nabrana zelišča razprostremo po nepotiskanem papirju ali krpi in jih karseda hitro posušimo v senci. Sušimo jih lahko tudi v zračnih, toplih prostorih, na primer na podstrešju.
* Poskrbimo, da rastline niso izpostavljene prepihu.
* Rastline lahko sušimo tudi z umetno toploto; najprimernejši so gospodinjski aparati, s katerimi sušimo sadje. Pri umetni toploti temperatura ne sme presegati 50 oC, pri rastlinah s hlapnimi olji pa mora biti še nižja, do 35 oC.
* Zelišča, liste in nekatere cvetove sušimo cele; zdrobimo ali razrežemo jih šele neposredno pred uporabo ali pripravo čajne mešanice. Enako velja za korenine in korenike, le da jih pred sušenjem razrežemo na 2 centimetra dolge dele, plodove kobulnic, kot so komarček, kumina in koriander, pa stremo.
* Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.

Shranjevanje drog

Droge so posušene ali kako drugače pripravljene rastline ali rastlinski deli, ki služijo za pripravo zdravilnih pripravkov, kot so izvlečki, tinkture, sokovi, destilati in podobno. Lahko jih za dalj časa shranimo za poznejšo predelavo in uporabo. Tradicionalni pripravki iz zdravilnih rastlin so čaji in alkoholni izvlečki. Če so sestavine in učinkovine enakomerno razdeljene po vsej rastlini, nabiramo celo zelišče. Če so nakopičene samo v določenih rastlinskih delih, nabiramo samo dele, kot so cvetovi, listi, korenine in plodovi.

Shranjujemo samo temeljito posušene droge. Za sprotno uporabo shranimo manjše količine drog v steklene kozarce s pokrovi. Kozarce označimo z nalepkami, na katere napišemo ime droge ter čas in kraj nabiranja.Večje količine drog najprej shranimo v papirnate vrečke, nato pa v lesene ali pločevinaste posode.
Droge načeloma shranjujemo samo leto dni, ker - z izjemo nekaterih - sčasoma izgubljajo zdravilno moč. Starih drog ne zavržemo; uporabimo jih za kopeli ali obkladke.

Poimenovanje drog

Uradne droge, ki jih lahko kupimo v lekarnah, pred predelavo in uporabo natančno pregledajo po točno določenih predpisih.
Zato moramo biti še posebno pazljivi, če "prek roke" kupujemo neznane zdravilne rastline in droge iz drugih dežel, saj zaradi ponarejanja droge ali celo strupenih dodatkov lahko pride do znatnih neželenih stranskih učinkov.