Uporabo zdravilnih rastlin tudi moderna medicina vse pogosteje uvaja kot fitoterapijo, predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj.Fitoterapija je zdravljenje in preprečevanje bolezni ter motenj
počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in pripravki iz njih.Fitoterapija je del današnje naravoslovne usmerjene medicine, ki
ponuja dodatne možnosti pri zdravljenju ter preprečevanju akutnih
in kroničnih obolenj. Zakoni o zdravilih v posameznih evropskih
državah na osnovi najnovejših znanstvenih spoznanj določajo točno
sestavo, oznako ter obliko odmerjanja in uporabe posameznih gotovih
rastlinskih pripravkov ter rastlinskih drog.
Pri tem so merila kakovost, učinkovanje in neoporečnost. Znanstvena posvetovalna komisija za zdravljenje z rastlinami ESCOP (European Scientific Cooperative for Phytotherapy) v EU pa skuša uskladiti in zbrati značilnosti posameznih pripravkov.
Rastlinski pripravki imajo širok terapevtski učinek, vendar je treba poudariti, da imajo lahko tudi neželene učinke, četudi so redkejši kot pri sintetičnih zdravilih.
Tudi če nadaljujemo izročilo ljudskega zdravilstva ter sami
nabiramo in pripravljamo pripravke iz zdravilnih zelišč, moramo
imeti določeno znanje in upoštevati nekatera pravila; to zlasti
velja za njihovo uživanje.
Nabiranje zdravilnih rastlin
* Najpomembnejše je dobro poznavanje zdravilnih zelišč.
* Pomagamo si s fotografijami, vendar se moramo pri najmanjši
negotovosti posvetovati z botanikom, farmacevtom ali izkušenim
zeliščarjem.
* Nikoli ne nabiramo zaščitenih in redkih rastlin; le-te kupimo v
lekarni.
* Naberemo samo toliko rastlin, kot jih nujno potrebujemo; naredimo
si zalogo samo za eno sezono.
* Pri rastlinah s koreninami še posebno pazimo, da ne izkopljemo
vseh na istem kraju, ker jih s tem iztrebimo.
* Nabiramo jih v suhem, sončnem vremenu in v dopoldanskih urah. To
zlasti velja za rastline s hlapnimi olji, saj je takrat količina
olja v rastlini največja. Po daljšem deževju vsaj tri dni počakamo
z nabiranjem.
* Rastline nabiramo v času, ko vsebujejo največ učinkovin. Pri
cvetovih je to začetek cvetenja, pri listih pred cvetenjem in med
njim. Korenine izkopljemo zgodaj spomladi ali jeseni, plodove
pobiramo, ko so zreli.
* Pri nabiranju ne smemo stiskati cvetov in listov ter jih
spravljati v plastične vrečke, ker se zelišča v njih "znojijo" in
pozneje, pri sušenju počrnijo.
* Rastline vedno nabiramo v neonesnaženem okolju. Izogibamo se
kemično gnojenih ali škropljenih polj in travnikov, bregov umazanih
ali okuženih voda, bližine cest in železnic ter krajev, kjer v
bližini stojijo industrijski objekti.
Sušenje zdravilnih rastlin
* Nadzemnih rastlinskih delov nikoli ne peremo pred sušenjem.
* Nabrana zelišča razprostremo po nepotiskanem papirju ali krpi in
jih karseda hitro posušimo v senci. Sušimo jih lahko tudi v
zračnih, toplih prostorih, na primer na podstrešju.
* Poskrbimo, da rastline niso izpostavljene prepihu.
* Rastline lahko sušimo tudi z umetno toploto; najprimernejši so
gospodinjski aparati, s katerimi sušimo sadje. Pri umetni toploti
temperatura ne sme presegati 50 oC, pri rastlinah s hlapnimi olji
pa mora biti še nižja, do 35 oC.
* Zelišča, liste in nekatere cvetove sušimo cele; zdrobimo ali
razrežemo jih šele neposredno pred uporabo ali pripravo čajne
mešanice. Enako velja za korenine in korenike, le da jih pred
sušenjem razrežemo na 2 centimetra dolge dele, plodove kobulnic,
kot so komarček, kumina in koriander, pa stremo.
* Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.
Shranjevanje drog
Droge so posušene ali kako drugače pripravljene rastline ali
rastlinski deli, ki služijo za pripravo zdravilnih pripravkov, kot
so izvlečki, tinkture, sokovi, destilati in podobno. Lahko jih za
dalj časa shranimo za poznejšo predelavo in uporabo. Tradicionalni
pripravki iz zdravilnih rastlin so čaji in alkoholni izvlečki. Če
so sestavine in učinkovine enakomerno razdeljene po vsej rastlini,
nabiramo celo zelišče. Če so nakopičene samo v določenih
rastlinskih delih, nabiramo samo dele, kot so cvetovi, listi,
korenine in plodovi.
Shranjujemo samo temeljito posušene droge. Za sprotno uporabo
shranimo manjše količine drog v steklene kozarce s pokrovi. Kozarce
označimo z nalepkami, na katere napišemo ime droge ter čas in kraj
nabiranja.Večje količine drog najprej shranimo v papirnate vrečke,
nato pa v lesene ali pločevinaste posode.
Droge načeloma shranjujemo samo leto dni, ker - z izjemo nekaterih
- sčasoma izgubljajo zdravilno moč. Starih drog ne zavržemo;
uporabimo jih za kopeli ali obkladke.
Poimenovanje drog
Uradne droge, ki jih lahko kupimo v lekarnah, pred predelavo
in uporabo natančno pregledajo po točno določenih predpisih.
Zato moramo biti še posebno pazljivi, če "prek roke" kupujemo
neznane zdravilne rastline in droge iz drugih dežel, saj zaradi
ponarejanja droge ali celo strupenih dodatkov lahko pride do
znatnih neželenih stranskih učinkov.
mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave
Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra
asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije