Da klopi prežijo na nas z dreves in se kot pajki spustijo na nič hudega sluteče mimoidoče, je ljudska vraža. Klop se zadržuje v vegetaciji do višine kolen odraslega človeka.
Ajurveda pravi, da se poškodbam kože in občutljivosti na sonce lahko poleti izognemo s tem, da kožo hladimo tudi navznoter. Kadar nam postane vroče, se koža brani s svojo naravno sposobnostjo vlaženja in hlajenja, če pa se telo preveč segreje, ultravijolični sončni žarki prodrejo vanjo in poslabšajo stanje poddoše bhrajaka pite, ki ureja spremembe …
Izraz apiterapija se je začel uporabljati v prvi polovici 20. stoletja in pomeni uporabo čebeljih pridelkov za ohranjanje, izboljšanje in krepitev zdravja našega organizma. Z apiterapijo si lahko pomagamo pri prehladu in virozah, krepimo odpornost, vitalnost organizma, lajšamo revmatične težave, oskrbimo manjše rane in opekline, lajšamo nespečnost …
Po dolgotrajnem dežju spomladi, ko posije sonce, rastline bujno zacvetijo in njihov bogati cvetni prah ali pelod raznaša veter, kar pa je hudo za ljudi, ki so preobčutljivi – alergični na cvetni prah oziroma imajo seneni nahod. Preventiva pri alergiji na cvetni prah Največ peloda je v zraku med 8. in 12. uro ter med 17. in 21. uro, nato se zrak …
Zdravilni jeglič je trajnica. Rastlina je dobro znana v ljudskem zdravilstvu in zelo lepa znanilka pomladi, ima prijeten vonj po sladkem janežu. Ljudska imena: brkončica, nadušnik, jeglac, ovčica, piskalica, gregorščica, režika, šmigovec, gospodična. V zemlji ima kratko rjavo koreniko, nad njo pa so v nekakšen venec razporejeni listi, ki so pritlični, …
Pljučnik ( Pulmonaria officinalis ) vsebuje zdravilne snovi, ki predvsem učinkujejo na dihala in je kar enakovreden ozkolistnemu trpotcu. Kot domače zdravilo tudi v lekarništvu uporabljamo že zelo dolgo tako cvetočo rastlino kot velike liste, ki učinkujejo posebno pri katarjih dihalnih poti, kašlju, gripi, bronhitisu. Pevci naj bi vedeli, da pljučnikov …
V spomladanskem času, ko postanemo utrujeni, pa ne vemo, zakaj, si lahko nekoliko pomagamo z zdravilnimi zelišči, ki v tem času rastejo v naravi. Iz njih si lahko pripravimo čaje ali pa jih uporabimo v jedeh. Zelišča naberemo v neokrnjeni naravi, uporabimo čim bolj sveža. Bršljanasta grenkuljica Ima več ljudskih imen, denimo povojček, zlata verižica, …
Zelišča oziroma zdravilne rastline, ki nas popeljejo v dober in miren spanec, najpogosteje pripravimo kot čaje z dodanim medom ali kot mlačne kopeli. Za čaje uporabimo korenino baldrijana, hmeljeve storžke, liste melise, šentjanževko, zdravilni jeglič, glog, materino dušico, cvetove sivke, lipo, baziliko, kamilico, srčnico, ognjič, zlato rozgo, …