Atopijski dermatitis

  • ponedeljek, 09. november 2009
doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. dermatovenerolog
doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. dermatovenerolog (Foto: Diana Anđelić)

Višji standard, več bolnikov

Z zdravljenjem atopijskega dermatitisa se ukvarjajo zdravniki različnih specialističnih medicinskih vej: splošni zdravniki, pediatri, alergologi in dermatologi. Ker gre za kožno bolezen, se zdi, da so prav zadnji nekako najbolj pristojni za njeno zdravljenje. O atopijskem dermatitisu in dermatologiji na splošno smo se pogovarjali z doc. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med., specialistom dermatovenerologom, ki je zaposlen v Dermatologiji Bartenjev in na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Dermatologija je v laični javnosti bolj malo znana in ostaja v senci "popularnejših" strok, kot je, denimo, interna medicina, zlasti za srčno-žilne bolezni. Kako je to v zadnjih nekaj desetletjih vplivalo na razvoj stroke?

Dermatologija je veda, ki je nekoliko konservativno naravnana. V njej delajo pretežno ljudje, ki niso bili dovolj agresivni za promocijo stroke. Dermatologija je razmeroma "majhna" veda, vendar še zdaleč ne nepomembna ali izolirana. Področje njenega delovanja se prepleta tako z alergologijo kot z onkologijo in interno medicino. Ko sem dejal, da je ta veja medicine majhna, sem imel v mislih predvsem maloštevilno kadrovsko zasedbo. V Sloveniji je vsega 70 dermatologov, skupaj s tistimi, ki so se že upokojili. Ta hip nimamo niti enega dejavnega profesorja in samo dva docenta. Verjetno tudi to dermatologiji jemlje ugled in onemogoča, da bi bila prodornejša in inovativnejša. Obenem je zdravljenje v dermatologiji že desetletja naravnano bolj konservativno, zato tudi ni tako odmevno.

Je v tujini položaj drugačen?

Dermatologija je ena od redkih strok, v kateri se pretežno ravnamo po evropski šoli, zlasti po nemški in ne ameriški. V tujini se dermatologi ukvarjajo z veliko širšim spektrom bolezni kot pri nas. Verjetno malo ljudi ve, da se nemški dermatologi ukvarjajo tudi z zdravljenjem neplodnosti, aidsa, hemoroidov ... Področje velikega razcveta in prihodnjega razvoja je tudi v kozmetologiji, ki za dermatologijo postaja čedalje zanimivejša. Zanimivo je, da se je pri nas javni zavodi še vedno odrekajo, češ da je manjvredna, drugod v Evropi, denimo, pa imajo na univerzitetnih klinikah oddelke za kozmetološko dermatologijo in ponekod celo katedro na fakulteti. Kozmetologiji namenjajo tudi denar za raziskave in diagnostiko.

Katere bolezni najbolj zaposlujejo dermatologe?

Klasična dermatologija se ukvarja z zdravljenjem kožnih bolezni, izpuščajev, ekcemov, dermatitisov, aken, luskavice ... To so pogosto kronična obolenja, pri katerih so vzroki velikokrat precej zamegljeni in nejasni, zdravljenje pa dolgotrajno in pogosto težavno. Ker bolezni niso tako hude in ne ogrožajo življenja, bolniki pogosto na polovici poti obupajo in se s kožno boleznijo preprosto sprijaznijo. Poleg tega so čakalnice vedno polne, zdravniki pa prezaposleni, da bi bolnikom lahko obširno pojasnili vsa stanja. Tudi to je vzrok, da dermatologija oziroma dermatologi v javnosti nismo tako popularni.

Pogosto slišimo izraze, kot so ekcem, dermatitis, lišaj, alergija ... Kakšne so pravzaprav razlike med njimi?

Pri nas z izrazom vulgarni ali navadni ekcem označujemo kronični kontaktni alergijski dermatitis. Dermatitis je sicer vsako vnetje kože. Če traja dolgo, je kronično ter je posledica nečesa, s čimer smo v stiku in smo na to alergični, gre za vulgarni ekcem. To je edini pravi ekcem po slovenskem dermatološkem pojmovanju. Ker je vsako vnetje kože dermatitis, je torej tudi ekcem v bistvu dermatitis.

Če imamo opraviti s kroničnim kontaktnim dermatitisom, ki pa ni alergične narave, mu ne rečemo ekcem, marveč dermatitis detritiva. Sicer pa gre pretežno za akutne vnetne spremembe kože, za katere uporabljamo predvsem izraz dermatitis. Izrazoslovje, ki ga za posamezna dermatološka stanja uporabljamo v Sloveniji, se včasih razlikuje od tistega, ki ga uporabljajo tuje dermatološke šole. Tako, na primer, po svetu nevrodermitisu oziroma atopijskemu dermatitisu, kot mu pravimo po novem, pravijo tudi atopijski ekcem. Stanjem, pri katerih je koža rdeča in se lušči, v tujini pogosto pravijo ekcem, beseda, ki sledi, pa opredeli njihovo podrobno naravo.

Kako pogost je atopijski dermatitis? So bile opravljene epidemiološke študije?

Atopijski dermatitis je dandanes dokaj lahko vodljiva bolezen, ki se praviloma začne v prvem letu življenja in je pri otrocih kar pogosto zastopan. Obravnavamo ga v okviru otroške dermatologije. Žal se zaman trudimo, da bi večino otrok zdravili na dermatološki kliniki, torej na enem mestu. Zdaj je položaj takšen, da otroke z atopijskim dermatitisom zdravijo zdravniki zelo različnih strok: pediatri, šolski zdravniki, alergologi, splošni zdravniki, dermatologi. Navodila, ki jih dobijo starši pri strokovnjakih različnih profilov, niso vselej enaka; to jih bega in uspeh zdravljenja je tako slabši ...

Menim, da kožo vendarle najbolje pozna dermatolog, ki bi moral biti vodilni vsaj pri izbiri nege in lokalne terapije bolezni. Prav v tej razpršenosti je delni vzrok, da v Sloveniji nimamo nobene epidemiološke študije. Preprosto nimamo pregleda nad trenutnim položajem in nad tem, koliko otrok z atopijskim dermatitisom je pri nas. Iste otroke obravnava več specialistov hkrati, kar pomeni nepotrebne stroške za zdravstveni sistem ... Drugi vzrok je v tem, da je pripravljenost vseh omenjenih strok za skupno sodelovanje in multidisciplinarno študijo, zelo majhna. Dokler bo tako, tudi natančnih rezultatov ne bomo imeli.
Članek se nadaljuje »


Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki