Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravljenje alergij

Več bolnikov je tudi zaradi boljše diagnostike

Alergijske bolezni so neprijetne, zato so pri uspešnem odkrivanju in zdravljenju alergije nadvse pomembni znaki, na katere moramo biti pozorni. Kako dobro je pri nas poskrbljeno za bolnike z alergijskimi boleznimi, kako poteka zdravljenje in ne nazadnje, kaj lahko pri tem naredimo sami, smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjem Košnikom, dr. med., direktorjem bolnišnice Golnik, Klinike za pljučne bolezni in alergijo.
Kako je po vašem mnenju organizirana alergološka dejavnost pri nas? Dovolj dobro, ali so pri tem še rezerve?
Organizacija alergološke dejavnosti v Sloveniji je zelo dobra. Zasnovo smo postavili že v dokumentu iz leta 1995. Za odrasle bolnike skrbi mreža alergološke dejavnosti Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ki izvaja redno izobraževanje splošnih in družinskih zdravnikov, in sicer v obliki nekajdnevnih delavnic, imenovanih Alergošola. Hkrati na kliniki potekata diagnostika in zdravljenje najzahtevnejših alergoloških bolnikov, denimo tistih, ki so utrpeli smrtno nevarne reakcije po pikih žuželk ali zaužitju določene hrane oziroma zdravil. Precej gosta je tudi mreža specialistične alergološke dejavnosti. V večini slovenskih mest je vsaj en specialist, ki se ukvarja z alergološko problematiko.

Kakšna sta potek in dostopnost zdravljenja?
Pri nas je dostopnost sodobne alergološke diagnostike in protialergijskih zdravil zelo dobra. V diagnostiki uporabljamo metode, ki so v svetu priznane kot najzanesljivejše. Imamo sistem zagotavljanja kakovosti laboratorijske alergološke diagnostike, v katerega je vključenih trinajst slovenskih alergoloških laboratorijev. Zdravnike po Sloveniji spodbujamo, naj kri za alergološko diagnostiko pošiljajo samo v laboratorije s preverjeno kakovostjo dela. Poleg klasičnih protialergijskih zdravil, kot so antihistaminiki, nosna pršila, kapljice za oči, mazila in inhalatorji, v primerih težke alergijske astme uporabljamo tudi biološka zdravila. Precej bolnikov zdravimo tudi z imunoterapijo, ki je nekakšno cepljenje proti alergiji. Pri imunoterapiji najprej skrbimo za varnost bolnikov, zato jo izvajamo samo v nekaterih centrih, takšnih, ki imajo dovolj bolnikov in tudi razmere za obvladovanje morebitnih zapletov.

Alergij je v svetu in pri nas vse več. V splošni javnosti veljajo za glavne dejavnike, ki prispevajo k temu, predvsem vse bolj onesnažen zrak, prehranski dodatki … Se alergologi strinjate s temi vzroki – ali pa se ti skrivajo tudi kje drugje?
Dovzetnost za alergijo je zapisana v genih, glavni razlog je torej v nas. Ključno vprašanje torej ni, ali se bo alergijska bolezen razvila, ampak kdaj se bo razvila in v kako težki obliki. Eden od glavnih razlogov za mnenje, da je prišlo do velikega porasta alergijskih bolezni, je ozaveščenost. Večina alergijskih bolezni je blagih, takšnih, ki bolnikov skorajda ne motijo. Ker pa se o tem veliko govori, so ljudje na tovrstne težave pozorni, zato obiščejo zdravnika, ki postavi diagnozo. Torej lahko rečemo, da se povečuje predvsem število diagnosticiranih bolnikov.

Menite, da bo alergij v prihodnje še več in da se bodo pojavljale v še hujših oblikah?
Precej študij je pokazalo, da se pogostnost alergije ne povečuje več, da smo torej dosegli vrh. Torej smo dosegli razmere, v katerih se pri večini ljudi z dednim nagnjenjem bolezen tudi razvije.

V sodobnem času smo dobesedno obsedeni s čistočo, uporabljamo na litre najrazličnejših čistil, osveževalcev prostora, razkužil … Kako vse to vpliva na zdravje?
Čistoča in higiena sta seveda koristni. Na ta račun se je zelo zmanjšalo število nevarnih kužnih bolezni. Res pa je, da so čistila agresivna tudi do kože in sluznic, zato pri nepravilni ali obilni uporabi ljudem povzročajo težave. Kar zadeva alergijske bolezni, drži, da čistoča nekako zamoti imunski sistem. Zato pri osebah z nekaterimi genetskimi značilnostmi veliko raje in veliko hitreje pride do alergijskega odziva, kot bi se to zgodilo v bolj umazanem okolju.

Kakšno je primerno okolje za človeka z alergijo, če ima denimo astmo ali alergijski rinitis?
Življenje z alergijo je predvsem življenjski slog. Če se bolnik izogiba alergenu, je povsem brez težav, poleg tega zdravila dobro pomagajo večini bolnikov, zato je med terapevtskimi ukrepi najpomembnejša zdravstvena vzgoja. Bolniki morajo vedeti, kje utegnejo priti v stik z alergenom in kako to možnost čimbolj zmanjšati. To je pomembno predvsem pri najtežjih alergijskih boleznih, denimo pri alergiji na strupe žuželk, hrano ali zdravila, pri katerih lahko pride do smrtno nevarnih reakcij. Pri preobčutljivosti na cvetni ali hišni prah pa je treba vedeti, kako čim bolj omejiti izpostavljenost, kajti pri veliki izpostavljenosti alergenu zdravila slabše delujejo. Velik izziv pomenijo razmere v okolju zunaj doma. Zaradi njihove pogostnosti je treba na alergijske bolezni misliti tudi pri organizaciji dela v otroških vrtcih in šolah. V Sloveniji poteka kampanja, ki jo poleg Klinike Golnik in Pediatrične klinike podpira tudi alergološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Gre za ozaveščanje ravnateljev, učiteljev in vzgojiteljev o alergijskih boleznih, o tem, kako prilagoditi delo v šolah alergičnim otrokom in kako ukrepati v primeru, če pri malčku ali šolarju pride do težke alergijske reakcije. Ko gre za tovrstne dejavnosti, smo celo zgled drugim evropskim državam.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergija , astma , alergen , alergijska reakcija , alergijski rinitis

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.