Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravljenje alergij


(stran 2 od 2)



Zakaj se alergija lahko nenadoma pojavi tudi v odrasli dobi, pri ljudeh, ki dotlej niso imeli tovrstnih težav?
Alergija je pridobljena. Imunski sistem se lahko začne odzivati na posamezno snov (alergen) kadarkoli v življenju. Še več. Ob prvem stiku z alergenom (na primer po prvem piku čebele) sploh ne more priti do alergijske reakcije, saj v telesu še ni alergijskih protiteles. Ta nastanejo ob prvi (ali nekaj naslednjih) izpostavitvi alergenu. Ko pa so alergijska protitelesa v telesu, utegne ob naslednjem stiku z alergenom priti do reakcije.

V kolikšni meri lahko sami preprečujemo nastanek alergije (primerno bivalno okolje, hrana, stres …)?
Staršev ne moremo izbirati. Vse drugo ne šteje toliko. Najpomembnejše je, da se bolnik, ki že ima alergijsko bolezen, ne obdaja s potencialnimi novimi alergeni, kajti v tem primeru se bo spekter alergenov, ki mu bodo povzročali težave, najbrž povečal. Pomembna je denimo izbira poklica. Poskrbimo za zračna in čista stanovanja. Če varčujemo z energijo in imamo zelo zatesnjena okna ter malo zračimo prostore, to zelo ugaja pršici. Stanovanje moramo prezračiti večkrat na dan. Odstraniti moramo tudi plesni; ker uspevajo v prsti, so v sobah, v katerih so tudi lončnice, v zraku tudi alergeni plesni. Če smo alergični za živalsko dlako, v stanovanju ne smemo imeti mačke ali psa. Alergijo zelo poslabša cigaretni dim. Kajenje in pasivno kajenje nadvse olajša razvoj alergije. Pri kadilcih nekatera zdravila (na primer za astmo) skorajda ne zaležejo, zato je smiselno, da v prostoru, v katerem je bolnik z alergijo, ne kadimo.

Alergija, alergijski rinitis in astma so tesno povezani. Menite, da bodo v prihodnosti odkrili vzroke in mehanizme za nastanek teh zdravstvenih stanj in bodo na voljo tudi zdravila, ki jih bodo pozdravila in ne le lajšala simptomov?
Imunski sistem je ključen za preživetje, zato so manipulacije z imunskim sistemom zelo tvegane. Za zdaj ne vidim možnosti, da bi še za časa našega življenja prišli do učinkovitega in varnega načina za popolno ozdravitev teh bolezni.

Kaj menite, kolikšen delež bolnikov z alergijo je deležen ustrezne zdravstvene oskrbe?
Kot sem omenil že na začetku pogovora, je pri nas vsem bolnikom na voljo ustrezna zdravstvena oskrba. Imamo ustrezno zdravstveno mrežo, ki preverljivo zagotavlja kakovost obravnave vsakega bolnika, na bolnikov pa je, da pričakujejo obravnavo znotraj tega sistema. Žal je področje alergij zanimivo za raznovrstne šarlatane, ki bolnike zavajajo k odločitvi za neučinkovite in celo nevarne oblike obravnave. Z agresivnim oglaševanjem jim to tudi pogosto uspe. Verjetno bo oglas za katerega od teh objavljen tudi v tej reviji.

Koliko bolnikov ima težave z alergijskim rinitisom in astmo? Je delež bolnikov primerljiv z drugimi državami ali so pri nas kakšne posebnosti?
V Sloveniji vsaj 20 odstotkov bolnikov z alergijo trpi za alergijskim rinitisom, najmanj 15 odstotkov pa jih ima astmo. Po številu bolnikov smo primerljivi z državami, v katerih je veliko alergijskih bolezni.

Kakšna je preventiva na tem področju? Kaj lahko naredimo sami oziroma v kolikšni meri smo sami krivi, če zbolimo za alergijo?
Vsem svetujem, naj prenehajo kaditi. Sicer pa menim, da ni primerno govoriti o tem, ali smo sami krivi, če zbolimo za alergijo. Rekli smo, da je nagnjenost zapisana v genih. Posameznik tudi ne more vplivati na širše okolje, v katerem živi (mesto, podeželje), predvsem upoštevaje dejstvo, da se pri večini alergikov bolezen razvije že v otroštvu. O posameznikovi odgovornosti lahko govorimo pri zdravljenju. Če bolnik, ki ve, da ne sme jesti čokolade z lešniki, vseeno poseže po njej in temu sledi katastrofalna reakcija, je to pač bolnikova osebna – lahko bi celo rekli, da tudi neodgovorna – odločitev. Res pa je, da bolniki pogosto zaužijejo "prepovedano" živilo povsem nevede. Za katastrofalno alergijsko reakcijo zadostuje že sled alergena, ki je primešan kakemu živilu, v katerem ga ne pričakujemo. Na primer, mesnim izdelkom, hrenovkam in paštetam pogosto dodajajo mlečne beljakovine.

Kaj je alergija?

Alergija pomeni, da imunski sistem brani organizem pred snovmi, ki mu niso prav nič škodljive. Zaradi takšne dejavnosti imunskega sistema pride do vnetja, ki se kaže s simptomi, kot so kihanje, srbečica, težko dihanje, pekoče oči … Treba je poudariti, da ti simptomi niso značilni samo za alergijske bolezni, ampak še pogosteje spremljajo nealergijske vnetne bolezni.

Kako pogoste so alergijske bolezni

Alergijske bolezni so zelo pogoste. Vsaj četrtina ljudi ima vsaj eno alergijsko reakcijo. Občasne alergijske reakcije lahko nastanejo ob prejemanju zdravila, največkrat antibiotikov ali zdravil proti bolečinam, ali po pikih žuželk. Toda večina alergijskih bolezni je kroničnih, denimo seneni nahod.




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergija , astma , alergen , alergijska reakcija , alergijski rinitis

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.