Atopijski dermatitis

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
dr. Vesna Plevnik Vodušek
dr. Vesna Plevnik Vodušek (Foto: Diana Anđelić)

Čeprav je atopijskega dermatitisa v zadnjem času čedalje več, še posebej med otroci, je naše znanje o vzrokih za njegov nastanek še vedno nepopolno. O tem, kako poteka postavitev diagnoze, kateri so testi za to bolezen in kako potekajo, smo se pogovarjali s pediatrinjo alergologinjo Vesno Plevnik Vodušek.

Kako zdravnik postavi diagnozo atopijskega dermatitisa?

Diagnozo atopijskega dermatitisa ni enostavno postaviti, saj atopijski dermatitis nima za bolezen specifičnih simptomov in znakov, prav tako pa tudi ne obstaja laboratorijski test, ki bi bil značilen le za atopijski dermatitis.
Tako kot pri vseh drugih otroških boleznih je najpomembnejši zelo natančen pogovor s starši otroka, saj že na podlagi teh podatkov večkrat z veliko verjetnostjo posumimo, da gre za atopijski dermatitis. razgovoru sladi obsežen klinični pregled. Na koncu naredimo še vbodne teste, včasih pa še dodatne laboratorijske preiskave.
Pri postavljanju diagnoze si zdravniki pomagamo z diagnostičnimi merili. Bolnik mora za dokončno postavitev diagnoze izpolnjevati tri glavna in tri pomožna merila.

Med glavna merila štejemo:

  • prisotnost srbečice, ki je eden najpogostejših znakov, saj atopijskega dermatitisa brez srbečice praktično ni
  • značilna lokalizacija kožnih sprememb; pri dojenčkih in majhnih otrocih so prizadeti predvsem koža obraza in zunanjih delov okončin oziroma prizadetost kože vratu in pregibov zgornjih in spodnjih udov pri mladostnikih. Predel kože pod plenicami pri dojenčku ostane značilno povsem neprizadet
  • kronične in ponavljajoče se kožne spremembe
  • pozitivna osebna ali družinska obremenjenost glede atopijskih bolezni.


Med pomožna merila štejemo:

  • suho kožo
  • razpoke za uhlji
  • povišani celotni IgE
  • pozitivni kožni vbodni testi


Katera vprašanja zdravnik postavi staršem bolnega otroka?

Zdravnika zanima predvsem starost ob nastopu kožnih izpuščajev, prisotnost srbenja, lokalizacija kožnih sprememb ter sovpadanje pojavljanja kožnih sprememb z izpostavljanjem prehranskim oziroma inhalacijskim alergenom ter morebitno izboljšanje simptomov ob izključitvi le-teh.

Na kaj vse mora biti zdravnik pri pregledu pozoren?

Pri samem pregledu nas predvsem zanima stanje kože. Pregledati jo moramo celo, zato mora biti otrok ob pregledu povsem slečen. Ob pregledu smo pozorni na - za atopijski dermatitis značilno - lokalizacijo kožnih sprememb, ki je drugačna kot pri drugih kožnih obolenjih. Nadalje si lahko natančno ogledamo videz kožnih sprememb, s katerimi potrdimo bolezen in ocenimo njeno aktivnost. Pri tem je zdravnikom v pomoč tako imenovani SCORAD indeks ("scoring AD"). Omenjeni indeks vsebuje šest objektivnih kazalcev:

  • rdečica
  • oteklina
  • brbončice
  • rosenje
  • krasta
  • spraskanina
  • otrdelost kože
  • suha koža


ter dva subjektivna kazalca:

  • stopnja srbeža
  • nespečnost.


Ti kazalci pomagajo zdravniku oceniti aktivnost bolezni. V začetni, akutni fazi bolezni, je sprva prisotno rosenje in oteklina. Zaradi praskanja nastanejo spraskanine in kraste, v kronični fazi pa pride do izrazite izsušenosti in otrdelosti kože. Za otroka s hudo obliko atopijskega dermatitisa so značilne neprespane noči, zjutraj pa krvave rjuhe, saj se zaradi srbenja spraska do krvi.

Članek se nadaljuje »