Alergije so zelo pogoste

Vsak tretji Evropejec ima alergijo

Alergijske bolezni so dandanes ena od največjih skupin bolezni razvitega sveta. Že vsak tretji Evropejec ima katero od alergijskih bolezni, napovedi pa kažejo, da bo čez dvajset let imel katero od alergij vsak drugi zemljan. Pravimo, da se spomladi začne sezona alergij. Takrat je najpogostejša težava sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod, ki je alergija na pelode. To je najpogostejša alergija na dihalih, pogosta kožna alergija pa je koprivnica. Preverite, kako ju prepoznate in kako si lahko pomagate, da boste imeli čim manj težav.

Koprivnica ali urtikarija
Koprivnica je značilna alergična reakcija kože, pri kateri se ob sprejemu alergena v telesu sprostijo histamin in druge snovi s podobnim učinkom. Ker te širijo ožilje, koža pordi, tekočina iz žil pa izstopa v sosednje tkivo, ki zato oteče. Tako nastanejo značilni kožni izpuščaji s ploščatimi, bledimi ali rdečkastimi oteklinami, ki so podobni tistim po stiku s koprivo. Prvi simptom koprivnice je srbenje, ki mu sledi izpuščaj.

Premer izpuščajev običajno ne preseže enega centimetra. Kadar so veliki, se lahko stanje v središču normalizira, tako da nastane izpuščaj v obliki kolobarja. Koprivnica, ki se pojavi nenadno, brez zdravljenja največkrat izgine v nekaj dneh, včasih že po nekaj minutah. V primeru ponavljanja tovrstnih težav obiščite zdravnika. Preobčutljivostne reakcije so omejene na kožo in podkožje, pojavijo se lahko po vsem telesu ali pa samo na posameznih delih. Ta tip reakcij lahko sprožijo alergeni (hrana, zdravila, pik žuželk, cvetni prah, plesni …) in drugi dejavniki (mraz, vročina, pritisk), vendar vzroka pogosto ni mogoče odkriti. Najpogostejši alergeni so nekatera zdravila, strupi žuželk in posamezne vrste hrane. Včasih se reakcije pojavijo tudi po virusnih okužbah.

Sezonski alergijski rinitis
Sezonski alergijski rinits je alergija na vdihane pelode, ki ji pravimo tudi seneni nahod ali polinoza. Ko se narava začne prebujati, se začnejo tudi sezone posameznih pelodov, in če smo na katerega od njih alergični, utegne nenadoma ali postopoma nastopiti draženje nosu, trdega neba, zadnje stene žrela in oči. Tem simptomom sledijo solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekateri ljudje imajo tudi glavobole, kašljajo, težko dihajo, lahko pa so tudi razdražljivi ali potrti, brez teka in nespečni. Nosna sluznica oteče in postane modrikasta, zaradi česar se nos zamaši in iz njega izteka izcedek.

Kako se lahko izognemo pelodu?
Ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi (preverite na spletni strani www.arso.si).
Pazite na zračenje – med vožnjo naj bodo okna zaprta, stanovanje in pisarno pa zračite, ko je v zraku najmanj peloda.
Ko pridete domov, se preoblecite.
Perila ne sušite zunaj, ampak v sušilnici, na kleti ali na podstrešju.

Kako ugotoviti, ali smo alergični?
Samo alergološki testi bodo pokazali, da nekatere bolezenske znake, kot so smrkanje, kihanje in izpuščaji na koži, povzroča alergija. Izidi testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Najpogostejša metoda ugotavljanja alergij je vbodni test, pri katerem zdravnik na notranjo stran podlakti nanese standardno skupino alergenov in tiste, za katere sumi, da povzročajo alergijo. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije.

Pri pozitivnih reakcijah nastane mehurček (urtika), okrog katerega se pojavi rdečina, ki navadno srbi. Za ugotavljanje kontaktnih alergij (tako imenovana pozna reakcija), ki se kažejo predvsem na koži, je v rabi epikutalni test. Na obliže nanesejo alergene in jih prilepijo na kožo. Obliže pustijo na hrbtu in nato po 48 ter 72 urah odčitajo reakcijo. Reakcijo na alergene je mogoče dokazati tudi s krvnimi testi, pri katerih v krvi ugotavljajo prisotnost posebnih protiteles. Pri alergiji na hrano je v uporabi tudi izključevalna dieta. Organizem je treba najprej očistiti z odvajali, potem pa postopoma začeti z lahko dieto. Bolnik nekaj dni uživa prepečenec in nesladkan čaj, nato pa postopoma vključuje druga živila. Ves čas mora pazljivo spremljati morebitne reakcije po zaužitju hrane.

Preprečevanje
Preprečevanje alergij se začne s preprečevanjem njihovega razvoja. Največ, kar je mogoče narediti, je, da so otroci, zlasti če je v družini alergija, dojeni karseda dolgo (vsaj šest mesecev). Najpomembnejše pravilo pri zdravljenju in preprečevanju alergije je, da v največji možni meri odstranjujemo alergene oziroma zmanjšamo izpostavljenost alergenom.

Zdravljenje
Pri zdravljenju alergijskega rinitisa in kožnih sprememb so najučinkovitejši antihistaminiki. Novejši antihistaminiki imajo malo neželenih učinkov, njihova uporaba pa je varna. Pri alergijskih reakcijah se kopičijo celice imunskega sistema in izločajo številne snovi, ki povzročajo vnetje. Takšno vnetje zdravimo s kortikosteroidi. Obe zdravili bo predpisal zdravnik. Neprijetne simptome zamašenega nosu si lahko lajšamo tudi z dekongestivnimi kapljicami, ki jih dobimo v lekarni brez recepta.

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki