Alergija na hrano

(Foto: Jupiterimages)

Berete deklaracije?

Alergija na hrano je preobčutljivostna reakcija na posamezno sestavino hrane. Dokažemo jo s protitelesi v krvi. Intoleranca za posamezno hrano, ki je pogostejše stanje, ni alergijska reakcija, marveč zgolj neprijeten učinek, ki ga povzroči posamezna hrana. Znaki alergije na hrano se najpogosteje začnejo v otroštvu. Največkrat so prizadeti otroci iz družin, kjer že obstajajo različne oblike atopij (denimo alergijski rinitis ali astma).

Različni simptomi in reakcije

Prvi znak alergije je lahko kožni izpuščaj, ki ga lahko spremljajo prebavne težave (slabost, bruhanje, driska). Pojavi se lahko tudi koprivnica, srbečica, otekanje in rdečica. Izpuščaj zaradi alergije na hrano običajno izgine do prvega leta starosti. Otroci z alergijo na hrano pozneje pogosto razvijejo druge oblike alergij, denimo alergijski rinitis ali alergijsko astmo. Po desetem letu ni več verjetno, da bi bile alergijske težave dihal povezane z alergijo na hrano, čeprav kožni testi na prehranske antigene lahko ostanejo pozitivni.

Majhen del ljudi ima močne alergijske reakcije na nekatere alergene v hrani, zlasti v lešnikih, stročnicah, semenih in školjkah. Takšne osebe imajo lahko burne reakcije že po majhni količini hrane, ki vsebuje alergene. Po vsem telesu lahko izbruhnejo izpuščaji, žrelo in grlo otekata in pojavijo se težave z dihanjem. Nenaden padec krvnega tlaka lahko povzroči omedlevico in kolaps. To smrtno nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija.

Za alergijo na hrano ne obstaja nikakršno specifično zdravljenje razen prehrane, iz katere izključimo sestavine, ki povzročajo alergije. Vsakdo, ki ima alergijske težave in se mu zaradi hrane pojavijo izpuščaji, mu otekajo ustnice in žrelo ter ima težave z dihanjem, se mora popolnoma izogibati škodljivim hranilom.

Ni vedno alergija

Veliko ljudi ne prenaša nekaterih vrst hrane, vendar vzrok običajno ni alergija; lahko gre za pomanjkanje encimov, potrebnih za presnavljanje določenih hranil, zato pri uživanju teh hranil utegnejo nastopiti prebavne težave, kot so napenjanje, slabost, driska in druge težave. Dodatki v prehrani lahko včasih povzročijo težave, ki so lahko intoleranca ali alergija. Nekatere vrste hrane vsebujejo kemikalije ali toksine (na primer histamin), ki povzročijo nezaželene reakcije, ki pa niso alergije.

Gluten

Alergija na gluten se kaže z blagimi in neznačilnimi simptomi, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, napihnjenost, težave s sklepi, neznačilne bolečine v trebuhu, a tudi z močnimi reakcijami, kot so hude driske in celo krvavitve iz črevesa. Najhujšo obliko te alergije imenujemo celiakija. To je dedna bolezen, pri kateri alergijska intoleranca za beljakovino gluten povzroči spremembe v črevesu. To pripelje do malabsorpcije − hranila iz hrane ne absorbirajo ustrezno iz tankega črevesa v kri.

Gluten je najti v pšenici in rži, manj ga je v ječmenu in ovsu. V tankem črevesu se del glutenske molekule veže s protitelesom, zato se normalna krtačasta sluznica zravna. Takšna gladka površina veliko slabše prebavlja in vsrkava hrano.

Celiakija se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Pri dojenčkih se simptomi pojavijo šele, ko prvič zaužijejo hrano, ki vsebuje gluten. To nemalokrat ne povzroči driske ali mastnega blata in simptomi pri otroku so lahko blagi. Toda nekateri otroci začnejo zaostajati v rasti, v trebuhu čutijo boleče napenjanje ter odvajajo obilno, bledo in smrdeče blato. Pri nekaterih ljudeh se simptomi celiakije pojavijo šele v odrasli dobi.
Dodatni simptomi zaradi malabsorpcije so hujšanje, bolečine v kosteh, anemija ter mravljinčenje v rokah in nogah. Bolnik ima lahko v krvi nizke vrednosti proteinov, kalcija, kalija ali natrija. Bolnik mora uživati hrano, ki je povsem brez glutena, saj lahko že majhne količine povzročijo simptome. Potrebni sta previdna izbira živil in posebna dieta.

Mleko

Vzroka za alergijo ali intoleranco sta dva. Prvi je pomanjkanje encima laktat dehidrogenaze in je pogostejši, drugi je preobčutljivost na goveje beljakovine v mleku.

Obe obliki povzročata drisko, slabost, krče v želodcu in črevesju, glavobol in kožni izpuščaj. Pri laktozni intoleranci bolnik ne sme uživati nobenega živalskega mleka, saj je mlečni sladkor, ki ga ne more razgraditi, tako v kravjem kot v kozjem in ovčjem mleku. Živalsko mleko mora nadomestiti z rastlinskim, sojinim mlekom. Pri drugi obliki alergije bolniki ne prenesejo kravjega mleka, lahko pa uživajo mleko vseh drugih živali.

Pomembno opozorilo velja tudi za dodatke kalcija v obliki tablet. Tiste, ki vsebujejo kalcijev laktat, bodo pri ljudeh z laktozno intoleranco povzročile simptome preobčutljivosti. Za nadomeščanje kalcija morajo izbrati zdravila, ki vsebujejo kalcijev oksalat.

Jajca

Alergični smo lahko na beljak ali rumenjak. Najpogostejši znak je driska, lahko pa nastopijo tudi zaprtje, trebušni krči, kožni izpuščaj in motnje spanja. Izločiti je treba vso hrano, ki vsebuje jajčne sestavine, tudi tiste v prahu, kar je včasih izredno težko.

Dodatki

Alergija na dodatke k prehrani se pri otrocih lahko kaže s hiperaktivnostjo, z glavoboli, utrujenostjo, s kožnim izpuščajem in celo z depresijo.

Najpogostejši alergeni so žveplov dioksid, natrijev in kalijev bisulfid (v vinu, pivu, čipsu in posušenem sadju – če je nežveplano, je posebej označeno – posušeni zelenjavi, kremnih juhah, omakah v prahu ter v pripravljeni hrani in sokovih), ki jih hrani dodajajo kot konzervanse (oznaka na embalaži od E 200 do E 290). Sem spadata tudi stabilizator mononatrijev glutamat (stabilizatorji so označeni z E 400 do E 495) in barvilo tartrazin (E 102). Barvila nosijo oznake E100 do E 180. Tartrazin najdemo v oranžno obarvanih pijačah in sokovih, žele bonbonih, nekaterih sirih in sladicah z okusom limone.

Navzkrižne alergije

Včasih se primeri, da oseba, ki je alergična na neko snov, doživi enak odziv ob stiku s kako drugo, sorodno snovjo. Če se na določene alergene, ki so med seboj sorodni, telo odzove podobno, govorimo o navzkrižni alergiji. Če je, denimo, oseba alergična na kravje mleko in pokaže enak odziv tudi takrat, ko jé govedino, gre za navzkrižno alergijo.

Alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta so skorajda enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Med pelodom breze in jelše ter koščičastim sadjem, kot so češnje, marelice, breskve, jabolka in lešniki, obstaja tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije.

Če je oseba preobčutljiva za kak alergen, se utegne ob stiku z drugim alergenom sprožiti alergijska reakcija. Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbeža, oteklosti ustnic, jezika in žrela ter hripavosti. Nastopijo lahko tudi krči v trebuhu, bruhanje, koprivnica, splošna slabost, driska, nahod ali/in solzenje. Še hujši splošni znaki so dušenje, težave pri požiranju, a tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest (anafilaksija).

Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij povzročajo:

Breza:  paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili, jabolka, koščičasto sadje, mandlji, hruške, slive, črni ribez, koper, luštrek, lešniki, arašidi, pelodi leske, jelše, bresta, gabra 
Pršica:  raki, lignji, polži, garnele
Pelodi trav:  moka, zlasti pšenična in ržena, ovseni kosmiči, ječmen, ričet,  koruza, riž, soja, arašidi
Lateks  (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado, kivi, marelica, lešnik, kostanj, grenivka, pasijonka, ananas

Najpogostejši alergeni v živilih

Hrana živalskega izvora:

  • ribe, govedina, ovčetina, svinjina, divjačina, perutnina, kokošja jajca, školjke, raki.
Hrana rastlinskega izvora:
  • zelenjava: stročnice, korenje, paprika, zelena, soja
  • oreški in semena: arašidi, lešniki, mandlji, sezam, orehi, mak
  • sadje: jabolka, banane, jagodičje, hruške, češnje, kivi, breskve
  • začimbe in zelišča: janež, bazilika, kamilica, kumina, poper, meta, žajbelj, drobnjak, timijan, melisa.
Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki