Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Krvna slika


(stran 2 od 5)

Mikrocitna anemija se najpogosteje pojavi zaradi pomanjkanja železa. »Tretjina žensk v rodni dobi je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa, čeprav se zdi, da redna periodična izguba krvi ob menstruacijah ne more pomembno vplivati na količino hemoglobina v krvi. Ta anemija je praviloma kronična, saj traja več let, nanjo pa se telo privadi s kompenzacijskimi mehanizmi.

Takšna oseba pogosto nima resnejših težav in je tudi telesno precej dejavna. Običajno zdravljenje poteka tako, da zdravnik predpiše preparate železa, ki jih je treba jemati dolgo in redno, saj je treba nadomestiti manjkajoče železo in hkrati zapolniti zaloge železa v telesu, sicer se težave hitro povrnejo. Zdravljenje z železom tako traja vsaj pol leta. Z ginekologom se je treba posvetovati, kako zmanjšati obilne mesečne krvavitve in odkriti morebiten ginekološki vzrok za čezmerne krvavitve, kot so miomi v maternici,« pove sogovornik.

Drugi vzrok za mikrocitno anemijo je redka dedna motnja talasemija, ki nastane zaradi motnje v nastajanju eritrocitov oziroma hemoglobina. V Sloveniji poznamo samo blage oblike te bolezni, ki jih ni treba zdraviti.

Najpogostejši vzrok makrocitne anemije je pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline (zlasti pri starostnikih!), pojavi se lahko tudi pri boleznih jeter in ščitnice, predvsem kadar ščitnica ne dela dovolj. Srečati jo je tudi pri nekaterih primarnih krvnih boleznih (levkemije in mielodisplastični sindromi) ter pri hemolitičnih anemijah, kjer gre navadno za povečan razpad eritrocitov zaradi lastnih avtoprotiteles.

»Toda te primarne krvne bolezni so zelo redke. Navadno se v krvi zrcalijo spremembe, katerih primarni vzrok je v drugih organskih sistemih v telesu in ne v krvi oziroma kostnem mozgu. Če si ogledamo celotno populacijo Slovencev, ugotovimo, da ima zelo malo ljudi primarno krvno bolezen,« doda dr. Zver.

Preveč eritrocitov

Kadar je število eritrocitov nad zgornjo mejno vrednostjo (eritrocitoza), je pogost vzrok reaktivne eritrocitoze osnovna pljučna bolezen, denimo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kamor sodi tudi pljučni emfizem. Ljudje s pljučno boleznijo imajo nizko vsebnost kisika v krvi. To kompenzirajo tako, razlaga sogovornik, da telo tvori velike odmerke eritropoetina, hormona, zaradi katerega se poveča nastajanje eritrocitov v telesu. Zato v takih primerih vedno pogledajo količino kisika v krvi. Če ga je premalo, je vzrok eritrocitoze pojasnjen. Včasih so vzrok za eritrocitozo tudi tumorji (tumorji ledvic ali endokrinološki tumorji).

Če gre za primarni krvni vzrok, je to pogosto tako imenovana prava policitemija, redka rakava bolezen, pri kateri gre za klonalno motnjo celic rdeče vrste, ki zato nastajajo čezmerno. Pri tej bolezni nekontrolirano nastajajo preštevilni eritrociti, zaradi česar je kri gostejša, kot bi smela biti. Če je kri gosta, se težje pretaka po žilah in pogosteje nastajajo krvni strdki, zato so pri teh bolnikih pogostejše srčne in možganske kapi ter arterijske, a tudi venske tromboze. To najpogosteje zdravijo s puščanjem krvi (venepukcija), s čimer dosežejo stanje pomanjkanja železa. Tako ustavijo nastajanje novih eritrocitov in dosežejo primerno gostoto krvi.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd