Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

ABC alergij


(stran 4 od 4)

ALERGIJE NA DIHALIH

Sezonski alergijski rinitis

Sezonski alergijski rinits je alergija na vdihane pelode, ki ji pravimo tudi seneni nahod ali polinoza. Ko se začne sezona posameznega peloda (drevesa: leska, vrba, breza, bukev, javor in hrast; travniške rastline: trave, timijan, pelin in trstika), se nenadoma ali postopoma pojavi draženje nosu, trdega neba, zadnje stene žrela in oči. Tem simptomom sledijo solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Nekateri ljudje imajo tudi glavobole, kašljajo, težko dihajo, so razdražljivi ali potrti, izgubijo tek in slabo spijo. Sluznica nosu oteče in postane modrikasta, zaradi česar se nos zamaši in iz njega izteka izcedek. Vnamejo in pordijo se tudi očesne veznice in beločnica, čemur zdravniki pravijo konjunktivitis.

Celoletni alergijski rinitis

Celoletni alergijski rinitis povzroča podobne spremembe kot sezonski alergijski rinitis, vendar se simptomi pojavljajo skozi vse leto, pogosto nepredvidljivo in v hujši ali blažji obliki. Alergeni so lahko hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali plesni. Pogost je zamašen nos, ki lahko povzroči zaporo evstahijevih cevi; to ima lahko za posledico težave s sluhom.

Alergeni domačih živali so:

  • v slini psov, mačk in konj,
  • v seču psov, mačk in malih živali,
  • v kožnih oluščkih,
  • v žleznih izločkih.

Alergijski konjunktivitis

Alergijski konjunktivitis je alergijsko vnetje veznice, tanke opne, ki prekriva notranjo površino veke in zunanjo površino zrkla. Pri večini ljudi je to obolenje zgolj del obsežnejše alergijske bolezni, denimo sezonskega alergijskega rinitisa. Pri ljudeh, ki so v neposrednem stiku z zrakom, v katerem so, cvetni prah, prah, spore gliv ali živalski prhljaj, se lahko pojavi kot edina alergijska težava. Očesne beločnice in očesne veke ob takem stiku pordijo in otečejo, oči so pekoče in se solzijo. Do takšne reakcije lahko pride tudi zaradi zdravil, ki jih dajemo v oči, kozmetičnih sredstev (črtal, senčil, pudrov) ali snovi, ki jih na oči nanesemo z nečistimi prsti.

Preobčutljivostni pnevmonitis

Preobčutljivostni pnevmonitis (ekstrinzični alergijski alveolitis, alergijski intersticijski pnevmonitis, pnevmokonioza zaradi organskega prahu) je vnetje v drobnih pljučnih mešičkih (alveolih) in okrog njih, ki ga povzroči alergijska reakcija na vdihani organski prah ali, redkeje, kemikalije. Povzročijo jo lahko različne vrste prahu, v katerem so mikroorganizmi ali beljakovine in kemične spojine. Praviloma mora biti človek tem antigenom izpostavljen nenehno ali dovolj časa, preden se razvije občutljivost. Okvaro pljuč povzroči kombinacija alergijske reakcije tipov III in IV. Pojavijo se povišana telesna temperatura, kašelj, mrzlica in težko dihanje, a tudi drugi simptomi, kot so izguba teka, slabost in bruhanje. Obstaja tudi počasnejša oblika alergijske reakcije, pri kateri se kašelj in težko dihanje razvijeta v nekaj dneh ali tednih, ter kronični preobčutljivostni pnevmonitis, pri katerem oseba vedno znova prihaja v stik z alergenom, zato v pljučih nastajajo številne brazgotine.

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza

To je alergijska pljučna bolezen, ki nemalokrat spominja na pljučnico. Zanjo so značilni astma, vnetje dihalnih poti in pljuč ter povečano število eozinofilcev. Eozinofilci so celice v krvi, ki sproščajo dodatne snovi, ki pripomorejo k zožitvi dihal. Bolezen povzroči alergijska reakcija na vrsto glivic, ki uspevajo v zemlji, razpadajočih rastlinah, hrani, prahu in vodi. Človek, ki vdihava te glivice, postane nanje občutljiv in dobi alergijsko astmo.

Alergijska bronhialna astma

Astma je kronična pljučna bolezen. Gre za posebno vnetje dihal, ki je prisotno tudi takrat, ko simptomi bolezni niso izraziti oziroma prisotni. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene in občutljive na številne dražljaje, ki zdravim ljudem ne povzročajo težav. Med astmatičnim napadom se gladke mišice v bronhijih skrčijo, sluznica zaradi vnetja oteče in izloča sluz v dihala. Dobro je vedeti, da na astmo vplivajo nekateri zunanji dejavniki, med katere sodijo tudi alergeni (cvetni prah, hišni prah, plesni, živalska dlaka, posamezne vrste hrane, piki žuželk …). Vse te snovi pri astmatiku lahko povzročijo zoženje dihalnih poti in težko dihanje, ki ga spremljajo tiščanje v prsih, kašelj in piskanje v pljučih.

Alergije na žuželke

Bolečina in oteklina, ki po nekaj urah izgine, ni alergijska reakcija. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na pike žuželk, kot so čebele, ose, sršeni in mravlje, je oteklina pri vnovičnem piku veliko večja, boleča, se širi in traja več dni. Strup žuželke lahko povzroči reakcijo vsega telesa: srbenje, otekanje mehkih tkiv, bruhanje, drisko, dušenje, padec krvnega tlaka. Lahko se zgodi, da en sam pik povzroči smrt zaradi anafilaktičnega šoka. Tak šok lahko nastopi tudi pri osebah, ki jih pičijo komarji, obadi, bolhe, uši in stenice. Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom.

Alergije na zdravila

Na splošno se z večanjem odmerka zdravila povečuje tudi možnost neželenih učinkov. Pri ljudeh, ki so alergični, preobčutljivi na posamezno zdravilo, ta povezava ne velja. Pri njih lahko že povsem majhni odmerki zdravila povzročijo alergijske reakcije, ki segajo od blagih do smrtno nevarnih. Alergijske reakcije so nepredvidljive, ker nastopijo šele po vnovičnem stiku z zdravilom, ki povzroča alergijo. Pojavijo se lahko izpuščaji, srbenje, povišana telesna temperatura, zoženje dihalnih poti, piskajoče dihanje, otekanje grla in poklopca ter znižanje krvnega tlaka, ki utegne biti tolikšno, da je nevarno.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd