Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

ABC alergij


(stran 2 od 4)

KAKO UGOTOVITE, ALI STE ALERGIČNI?

Vsako srbenje kože še ni alergija. Okužimo se lahko z glivicami, ki tudi povzročajo srbež, vendar to še ne pomeni, da smo alergični. Tudi vsak prehlad še ni alergija.

Vbodni test

Najpogostejša metoda ugotavljanja alergij je vbodni test. Zdravnik na notranjo stran podlakti, vsaj pet centimetrov stran od zapestja, nanese do 20 kapljic različnih alergenov. To je standardna skupina alergenov, doda pa še tiste, za katere sumi, da pri bolniku povzročajo alergijo. Med kapljicami mora biti vsaj tri centimetre prostora. Nato z lanceto (igli podobnim rezilom) na teh mestih prebode kožo. Kapljice obriše in počaka 15 minut, ko naj bi se pokazala morebitna reakcija na katerega od alergenov. Reakcijo preveri dvakrat, prvič po 15 minutah in drugič po 30 minutah. Nato s pozitivno in negativno kontrolo preveri, ali je bila reakcija zgolj naključna − ali pa v resnici obstaja alergijska reakcija na ta alergen. Možno je namreč, da zdravnik s testiranjem ugotovi prisotnost protiteles za posamezen alergen, vendar bolnik v resnici ni alergičen. To pomeni, da je telo razvilo obrambo, ni pa nujno, da jo bo tudi uporabilo. V takšnem primeru ni razloga, da bi se morali izogibati tem alergenom. Zgolj na osnovi testa ni mogoče ugotoviti alergije, tudi ni nujno, da se človek na isti alergen vedno odzove enako.

Epikutalni test

Za ugotavljanje kontaktnih alergij (za tako imenovano pozno reakcijo), ki se kažejo predvsem na koži, je v rabi epikutalni test. Test običajno izvajajo na bolnikovem hrbtu. Na obliže nanesejo alergene in jih prilepijo na kožo. Obliže pustijo na hrbtu 48 ur in nato odčitajo reakcijo.

Krvni testi

Reakcijo na alergene je možno dokazati tudi s krvnimi testi, pri katerih v krvi ugotavljajo prisotnost posebnih protiteles.

Izključevalna dieta

Če nismo povsem prepričani, kaj v naši prehrani nam škoduje in povzroča alergijsko reakcijo, lahko alergijo ugotovimo z izključevalno dieto. Organizem je treba najprej očistiti z odvajali, nato pa postopoma začeti z lahko dieto. Bolnik nekaj dni uživa prepečenec in nesladkan čaj, nato pa postopoma vključuje druga živila. Ves čas mora zelo pazljivo spremljati morebitne reakcije po zaužitju hrane.
Testi so zanesljivejši pri ugotavljanju alergije na inhalacijske alergene kot pri ugotavljanju alergije na prehranske alergene.

Anafilaksija

Obstajajo zelo različne alergijske reakcije, od blagih do smrtno nevarnih. Lahko se kažejo kot neprijetno solzenje, pekoč občutek v očeh in kihanje. Druga skrajnost so smrtno nevarne reakcije, ki povzročijo težko dihanje, težave v delovanju srca ter zelo znižan krvni tlak in zoženje zračnih poti, kar vse skupaj lahko vodi v šok. Tak šok se imenuje anafilaksija, ki je akutna, generalizirana, zelo huda in včasih celo smrtno nevarna reakcija pri človeku, ki je bil predhodno izpostavljen antigenu in je pri tem postal preobčutljiv. Ob vnovičnem stiku z njim lahko pride do anafilaksije. Ta šok lahko povzroči katerikoli alergen, najpogosteje so to zdravila, strupi žuželk in nekatere vrste hrane.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd