Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zakaj se pojavijo alergije?

Raziskovalci so prepričani, da na milijone bakterij in virusov, ki vstopa v naše telo skupaj z umazanijo iz okolja, pomaga graditi zdrav imunski sistem.
Raziskovalci so prepričani, da na milijone bakterij in virusov, ki vstopa v naše telo skupaj z umazanijo iz okolja, pomaga graditi zdrav imunski sistem.

Imunski sistem se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivimi vplivi iz okolja. Da nas lahko brani, mora znati ločiti lastno od tujega oziroma škodljivo od neškodljivega. Pri alergikih napačno prepoznava sicer nenevarno snov kot alergen oziroma se odzove kot na škodljivo snov. Razlog, zakaj naredi to napako, še ni dokončno pojasnjen. Ena od možnih razlag je, da se imunski sitem ne sreča z dovolj velikim številom 'škodljivcev' v zgodnji otroški dobi.
Pomembna je tudi dednost, izpostavljenost cigaretnemu dimu, izpostavljenost alergenu ... Poglejmo, kaj vpliva na njihov nastanek.

1. Zmanjšana izpostavljenost okužbam in mikrobom v otroštvu – to teorijo, ki so jo prvič predstavili leta 1989, imenujejo hipoteza o higieni. Dejstvo je, da so alergije pri otrocih, ki so pogosto v stiku z živalmi in prihajajo iz velikih družin, občutno redkejše. Obstaja namreč povezava med ravnijo higiene in pojavom alergij ter avtoimunskih bolezni: otrok, ki živi v bolj sterilnem okolju, ima večje tveganje, da se bo pri njemu razvila alergija ali v nadaljevanju svojega življenja tudi druge težave, povezane z delovanjem imunskega sistema. Raziskovalci so namreč prepričani, da na milijone bakterij in virusov, ki vstopa v naše telo skupaj z umazanijo iz okolja, pomaga graditi zdrav imunski sistem.

Če te klice iz svojega okolja odstranimo, preprečimo, da bi se naš imunski sistem naučil odzivati na neznane snovi. Bakterije v našem prebavnem sistemu so ključne za razgradnjo hrane, služijo pa tudi za to, da izobražujejo naš imunski sistem, kako naj se odziva na nenavadne snovi. To pa je osnova za razvoj otroškega imunskega sistema. Čeprav se s čistočo lahko izognemo morebitnim škodljivim bakterijam, se izognemo tudi mikroorganizmom, ki so za razvoj imunskega sistema pomembni. Zato današnja flora v prebavnem sistemu ni tako bogata in raznolika, kot je bila nekdaj.

2. Uvajanje potencialno alergenih živil v prehrano dojenčkov, kot denimo jajc in oreškov. Študija LEAP (Learning about peanuts) je ugotovila, da uživanje arašidov že zgodaj v otroštvu znižuje možnosti za razvoj alergije nanje kasneje v življenju. V raziskavo je bilo zajetih 600 otrok, starih od 4 do 11 mesecev, ki so bili zaradi prisotnosti drugih alergij bolj dovzetni tudi za alergijo na arašide. Sodelujoče otroke so razdelili v dve skupini, od katerih je ena arašide uživala za malico trikrat na teden od 11. meseca naprej, medtem ko so se otroci v drugi skupini arašidom izogibali vse do 5. leta starosti. V skupini otrok, ki se je arašidom izogibala do 5. leta, je alergijo nanje razvilo 17 odstotkov otrok, medtem ko je bil delež teh med tistimi, ki so arašide redno uživali že od 11. meseca, le 3-odstoten.

3. Hrana, ki jo uživamo danes, je veliko bolj predelana, vsebuje ogromno alergenov, prav tako je pretirano sladkana in soljena … Predelana hrana namreč ruši ravnovesje dobrih in slabih bakterij v našem črevesju, ruši črevesno floro, za črevesje pa vemo, da je temelj močnega imunskega sistema. Da porušeno črevesno ravnovesje vpliva na razvoj alergij, so nekatere študije že dokazale, prav tako, da lahko s ponovno vzpostavitvijo bakterijskega ravnovesja pozdravimo ali vsaj pomirimo ekstremne alergijske reakcije. Na spremembe črevesne flore lahko vpliva tudi (pre)široka raba antibiotikov.

4. Vse več nas živi v mestih. Nekatere raziskave dokazujejo, da so ljudje, ki živijo v urbanih okoljih, veliko bolj dovzetni za alergije. Predvsem zato, ker je zrak tam veliko bolj onesnažen. Jasno je to razvidno v primerih, ko ljudje razvijejo alergijo, ko se preselijo v mesto, pozneje v življenju, ko se vrnejo na podeželje, pa alergija izgine. Da je to res, dokazujejo tudi terapije v obmorskih ali višje ležečih krajih, ki jih zlasti otrokom
z alergijami predpisujejo zdravniki. Vse to zvišuje možnosti za razvoj alergij.

V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Zahodni življenjski slog je največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alergije

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.