Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Alergije na sonce - fotodermatoze


(stran 2 od 2)



Fototoksične dermatoze

Te oblike dermatoz nastanejo pod vplivom UV-žarkov zaradi fotosenzibilizatorja. To so snovi, ki povečajo občutljivost kože na sončne žarke. Nastanejo lahko v telesu, kot produkt presnove (to se dogaja pri nekaterih obolenjih, denimo porfirijah), na kožo jih lahko nanesemo od zunaj (nekatere rastline, zdravila za lokalno uporabo in kozmetična sredstva), lahko pa nastanejo tudi zaradi zdravil, ki jih jemljemo.

Fototoksična reakcija nastopi že ob prvem stiku, če je koncentracija fotosenzibilizatorja dovolj velika, moč UV-sevanja pa zadostna. Fotosenzibilizatorji so različna zdravila, zlasti tista za zdravljenje motenj srčnega ritma, protivnetna in protibolečinska zdravila, nekateri antibiotiki, psoraleni, katrani in številne druge snovi. Naravne fotosenzibilizatorje, imenovane furokumarini,vsebujejo nekatere rastline, trave in sadje. Največ jih je v zeleni, peteršilju in agrumih. Znan fotosenzibilizator je eterično olje bergamotke, ki je pogost dodatek k parfumom, toaletnim vodam in losjonom po britju.

Znaki in simptomi: Za fototoksične reakcije je značilno, da kožne spremembe nastopijo le na predelih, ki so bili po stiku s fotosenzibilizatorjem izpostavljeni UV-žarkom. Spremembe na koži so podobne kot pri sončnih opeklinah. Nastopi se rdečina, pogosto tudi mehurji. Koža prizadetih predelov utegne po umiritvi vnetja ostati trajno temneje pigmentirana.

Pomoč: Če ugotovimo, da gre za tovrstne težave, je treba čim prej preprečiti stik s snovjo. V hujših primerih je potreben obisk pri dermatologu, ki predpiše ustrezno zdravljenje. Zelo pomembna je preventiva. Še posebno pazljivi moramo biti, če jemljemo zdravila, o katerih je znano, da povzročajo preobčutljivost na sonce. Fototoksičnih reakcij na zdravila ne morejo preprečiti niti okenska stekla. Tudi pri delu na vrtu moramo paziti, da kožo zavarujemo z uporabo zaščitnih rokavic in oblačil.


Kako se pravilno zaščitimo pred soncem?

Pri preobčutljivosti na sonce je najpomembnejša preventiva: izogibanje soncu ter uporaba zaščitnih oblačil, pokrival, očal in zaščitnih krem, ki vsebujejo UV-filtre proti UVB- in UVA-žarkom. Poleti je potrebna previdnost pri jemanju zdravil ter uporabi kozmetičnih preparatov in parfumov, ki povečajo občutljivost kože na sončne žarke.

Soncu se je treba izogibati med 10. in 16. uro. Obleka je najboljša zaščita pred soncem (hlače in dolge majice iz gosto tkanega blaga, pokrivalo za glavo, ki je dovolj široko, da pokrije še uhlje in vrat, ter sončna očala). Zaščitne kreme so le dodatna zaščita. Namazati je treba odkrite predele kože, najbolje že pol ure pred izpostavljanjem soncu, nanos pa obnoviti vsaki dve uri ali še pogosteje, če se preznojimo ali kopamo. Pomembno je, da nanesemo dovolj kreme. Še posebno skrbno je treba zavarovati ustnice, veke in uhlje.


Kakšno zaščito kremo izbrati?

Zaščitne kreme vsebujejo UV-filtre. To so snovi, ki UV-žarke vsrkajo (kemijski filtri, kot sta meksoril in tinosorb) ali odbijajo (fizikalni filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid). UV-filtri varujejo kožo pred prodiranjem UV-žarkov v globlje plasti kože, kjer bi lahko povzročili okvare. UVA-žarki prodirajo globlje v kožo terpovzročajo okvare, ki vodijo v staranje kože in nastanek kožnega raka, obenem pa so najpogostejši glavni "krivec" za nastanek fotodermatoze.

UVB-žarki povzročajo sončne opekline, pa tudi okvare v koži –prispevajo tudi k nastanku kožnega raka. Pri preobčutljivosti kože na sonce je zelo pomembno, da uporabimo zaščitno kremo, ki poleg zaščite pred UVB-žarki (oznaka SPF) vsebuje tudi zaščito pred UVA-žarki (oznaka PFA). Zaščitni faktor SPF nam pove, za kolikokrat se z uporabo zaščitne kreme podaljša naravna zaščita kože pred UVB-žarki. Če brez uporabe zaščitne kreme sončne opekline nastopijo že po petih minutah, bodo ob uporabi kreme z SPF 30 nastopile po 30-krat pozneje, torej po 150 minutah. Če zaščitna krema vsebuje tudi zaščito proti UVA-žarkom, standard zahteva, da ima zaščita vsaj tretjino vrednosti zaščite proti UVB. Izberemo torej zaščitno kremo, ki ne povzroča alergij in nima toksičnega učinka, ki ponuja širokospektralno (UVA in UVB) zaščito ter je fotostabilna in vodoodporna.

Potrebujete strokovni nasvet?
Če imate kakršnakoli vprašanja o preobčutljivostnih reakcijah na sonce, se obrnite na avtorici prispevka, novi članici Viva strokovnjakov: Nataša Grebenšek, dr. med., spec. dermatovenerologije in Helena Rupnik, dr. med., spec. dermatovenerologije.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd