Nova dognanja o alergijah

(Foto: Jupiterimages)

Alergični smo na kaos!

Dolga leta je veljalo prepričanje, da alergije sprožijo sestavine iz hrane, pelod, prah, pršice in podobno, zato so znanstveniki dolgo iskali in identificirali sestavine, ki izzivajo alergijske reakcije (lecitin, laktoza, gluten ...). Toda vse več je dokazov, da pri alergijah ne gre toliko za sestavino, marveč za notranji ustroj nekaterih delcev, ki nam povzročajo težave. Veliko ljudi dobi alergijo pri košnji trave v mestih, košnja v hribih pa jih ne moti. Razlog za to je v tem, da cvetni prah enakih rastlin v onesnaženem okolju ni enak kot v ohranjeni naravi. Pelod, ki si ga lahko predstavljate kot puhek, je v svoji izvirni obliki večinoma mehak in prijazen. V onesnaženem okolju je pelod postal podoben ostrim ježkom, ki se grobo zarivajo v sluznico in povzročajo vrsto težav. Prav ta deformirana oblika je tista, ki draži našo sluznico in izzove alergijsko reakcijo.

Podobno se na onesnaženje zraka ter uporabo gnojil, pesticidov, insekticidov, fungicidov in drugih -idov odzvale tudi rastline, s katerimi se prehranjujemo. Tudi za te so ugotovili, da kljub enaki sestavi pri njih struktura molekul ni več enaka. V knjigi Gerharda Schmidta, dr. med., ki je izšla že leta 1985, so objavljeni primerjalni posnetki kristalizacije več kot 300 živil.

Pokazalo se je, da je kristalizacija živil, pridelanih z biodinamično in ekološko metodo znatno drugačna kot kristalizacija konvencionalno pridelanih živil. Prve imajo močne in urejene kristale, pri drugih je kristalizacija razpokana, kaotična, struktura pa razpada.

Zakaj je to pomembno?

Vsaka gospodinja ve, da za dober biskvit ni dovolj, če zmeša jajca, moko in sladkor. Če sestavne ne uporabi po določenem vrstnem redu, če jajca ne stepe v čvrsto peno, če ne preseje moke in če ni pri pravi volji za delo ... se testo sesede. Nič ne pomaga, če v znanstvenem laboratoriju ugotovijo, da oba biskvita, dober in slab, vsebujeta enake sestavine, število kalorij, beljakovin, mineralov, vitaminov in podobno. Eden od biskvitov bo zanič - in pika. Podobno je z našim telesom. Genetiki so najprej vzeli pod drobnogled človeške celice, nato še naš genski zapis (molekulo DNK, v kateri je 30 tisoč genov) in na koncu jim je uspelo prešteti tudi število beljakovin v človekovem telesu - doslej so jih identificirali 250.000 (Ho-Mae-Wan Gene Research forum, Evropski parlament, Bruselj, 6 junij 2001).

Lahko bi dejali, da znanost pozna že ves gradbeni material za življenje, težave ji povzroča le še receptura. In kako narediti beljakovino? Zgodba je podobna receptu za biskvit. Aminokisline, ki sestavljajo beljakovino, so zložene po določenem vrstnem redu in tako tvorijo beljakovinsko nit. Toda pokazalo se je, da ni dovolj, če le zložimo vse spojine. Tako ustvarjene beljakovinske niti so bile "mrtve", vse dokler jih niso zvili na pravilen način. Šele ko so beljakovino pravilno zvili v klobčič, je "zaživela" in začela opravljati procese v organizmu.

Če bi vse beljakovine imele takšno varovalo - da torej ne delujejo, če niso zložene pravilno - bi bilo vse v redu. Težava je v tem, da nekatere delujejo tudi takrat, ko se njihova oblika spremeni, le da takrat delujejo tako, kot si ne želimo.

Spremenjena oblika povzroča smrt

Kot navaja prof. dr. Marjan Jošt, znanstveni svetovalec za področje genetike, se je pri bolezni norih krav (a tudi pri vrsti drugih, kot so scarpie, TME, CWD ...) pokazalo, da bolezni ne sproži nobena nova snov v telesu. Pri bolezni norih krav gre za to, da možganska beljakovina (PrPc) iz neznanih razlogov spremeni obliko. Vse aminokisline, ki sestavljajo beljakovino PrPc, so ostale v verigi v nespremenjenem zaporedju, le zvite so drugače kot v zdravi beljakovini. Ta drobna sprememba povzroči, da nova beljakovina verižno spremeni tudi vse druge beljakovine z enako sestavo in povzroči usodni izid. Poginjajo krave, umirajo ljudje, znanstveniki pa še vedno ne razumejo, kako pride do tega in zakaj nekaj "enakega, le malce spremenjene oblike" lahko povzroči smrt.

Odgovor je že pred osemdesetimi leti podal Rudolf Steiner, ustanovitelj biodinamičnega poljedelstva, antorpozofske medicine, znanstvenik, pisec in jasnovidec. Že takrat je svaril: če bo kdo prišel na misel, da bi krave krmil z živalsko hrano, bo povzročil, da bodo "znorele". Poenostavljeno, povedal je, da krave ne morejo urediti energije hrane, ki ni rastlinskega izvira. Čeprav je agrostroka zatrjevala, da je vseeno, ali krava dobi beljakovine iz sena ali iz kostne moke, smo zdaj žal vsi priče, da je Steiner imel prav. V zvezi s kravami povejmo še eno zanimivost: dr. Michael Kassner, ki je dvanajst let deloval na mednarodnem antropozofskem inštitutu za prehrano, je že leta 2001 v Sloveniji predaval o tem, kako sta nevrodermitis in alergija na mleko povezana s tem, s kakšno vrsto hrane je hranjena krava, a tudi s tem, ali so ji odstranili rogove. Kdo bi pomislil, da imajo rogovi karkoli opraviti s kakovostjo mleka ... Ali da so zdravilna zelišča, nabrana ob neugodni konstelaciji planetov, neučinkovita in celo škodljiva, kot ugotavlja Maria Thun, raziskovalka in svetovno znana avtorica setvenega koledarja.
Članek se nadaljuje »