Odpadkov je torej vse več, prostora na odlagališčih pa zmanjkuje. Za uspešno obvladovanje teh velikih količin odpadkov je treba izvajati predpisane procese v okviru dejavnosti, ki smo jo moderno poimenovali ravnanje z odpadki. Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati naslednja načela: zmanjševanje količine odpadkov že na mestu njihovega nastanka, vnovična uporaba odpadkov za koristne namene brez dodatnega obremenjevanja okolja, ločevanje in predelava odpadkov in odlaganje preostankov odpadkov na deponijo v čim manjšem obsegu.

Vprašanje komunalnih odpadkov

Obremenitev okolja z odpadki se kritično povečuje. V Sloveniji je namreč premalo urejenih deponij, količine odpadkov se ne zmanjšujejo, njihovo snovno in energetsko izkoriščanje je v zaostanku, veliko je divjih odlagališč, tveganje, ki nastaja s kopičenjem in prevozom nevarnih odpadkov, se ne zmanjšuje, marsikje pa sta tla in podtalnica že kritično ogrožena.

Največ težav je prav pri ravnanju s pretežno komunalnimi odpadki iz naselij. Komunalni odpadki so tisti, ki nastajajo pri komunalni dejavnosti, kamor prištevamo gospodinjstva, gostinske objekte, parke ipd. Gre torej za gospodinjske odpadke, po sestavi pa so jim podobni kosovni odpadki, odpadki z živilskih trgov in ulični odpadki, ločeno zbrane frakcije ipd., ki nastajajo pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi.

Ločeno zbiranje odpadkov

Ravnanje s komunalnimi odpadki je pri nas v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj večinoma poteka na medobčinski ravni, v bližnji prihodnosti pa bo potekalo na ravni pokrajin. Država vidi rešitev v ustanavljanju regijskih središč za ravnanje z odpadki, ki bodo morala biti ustrezno zmogljiva in tehnološko opremljena. Sistem ravnanja z odpadki obsega ločeno zbiranje odpadkov pri izvoru nastanka ter njihovo prevažanje, razvrščanje in skladiščenje, vračanje koristnih odpadkov v predelavo, okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, upravljanje urejenih občinskih odlagališč, odlaganje preostalih odpadkov na urejena odlagališča ter saniranje in odpravo divjih odlagališč.
Ločeno zbiranje odpadkov je eden od prvih korakov k reševanju vprašanja obremenjenosti okolja. Ločevanje odpadkov je namreč temelj za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališču in obremenjevali okolje, postanejo v drugačni obliki spet uporabni.

Kako ravnati odgovorno z odpadki?

• Količino odpadkov lahko zmanjšamo že s premišljenim nakupovanjem: kupujemo izdelke v koncentrirani obliki in takšne, katerih embalaža omogoča vnovično polnjenje. Izdelke za enkratno uporabo zamenjajmo s trajnejšimi. Pri nakupovanju se odvečnim plastičnim vrečkam izognemo z uporabo košare ali tekstilnih nakupovalnih vrečk. Namesto aluminijaste folije za shranjevanje živil uporabljajmo plastične posodice. Obremenitev okolja občutno zmanjšamo tudi z uporabo okolju prijaznih izdelkov (čistila, barve, lepila …) in materialov, ki jih je mogoče reciklirati (steklo, les …).
• Iz bioloških odpadkov naredimo kompost ali pa jih zbiramo v posebnih razgradljivih vrečkah, ki jih skupaj z odpadki odvržemo v posodo za biološke odpadke.
• Steklo je najhvaležnejša surovina za predelavo, obenem pa najbolj obremenjuje okolje, če ga vanj odvržemo, saj ni razgradljivo.
• Stvari, ki so uporabne, a jih ne potrebujemo več (obleke, čevlji, igrače, knjige, posoda …) odnesemo v komisijske trgovine ali jih podarimo.
• Skrb za čisto okolje izražamo tudi s tem, da povsod poskrbimo, da z odpadki ne smetimo, ampak jih ločujemo. Pri tem tudi varčujemo z energijo. Vso embalažo moramo najprej temeljito izprazniti in sprati. Pločevinke, konzerve, kartonsko embalažo za tekočine in plastenke je treba najprej temeljito stisniti in šele nato odvreči.
• Preden zavržemo vodo, razmislimo, ali jo lahko še kako porabimo (na primer za zalivanje rož). Preden zavržemo karkoli drugega, pomislimo tudi, ali bi bilo predmet mogoče popraviti ali kako drugače uporabiti.

Skupaj nam bo uspelo!

Slovenija trenutno zaostaja pri ravnanju s komunalnimi podatki. Glavna težava ni v pomanjkanju odlagalnega prostora, položaj je zaskrbljujoč predvsem na področju ločenega zbiranja odpadkov in deleža predelave. Prebivalci Slovenije trenutno še vedno niso dovolj ozaveščeni, da bi z odpadki samoiniciativno ravnali trajnostno, učinkovito in okolju prijazno.

Prav zato je po estonskem vzoru prišlo do oblikovanja projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Ključni cilj projekta je pripraviti najobsežnejšo čistilno akcijo v Sloveniji doslej. Potekala bo 17. aprila, prostovoljci pa bomo divja odlagališča očistili komunalnih odpadkov. Poleg tega bomo očistili okolico šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt obenem ozavešča vse nas tudi o tem, da je treba na odpadke gledati kot na koristne surovine. Zato je najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov v tem, da ne končajo na odlagališču, temveč se znova vključijo v industrijski proces in s tem v nadaljnjo uporabo.

Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo zagotovo največji prostovoljski dogodek v zgodovini Slovenije! Pri popisu divjih odlagališč pomagajte tudi sami, povabite prijatelje in sorodnike, posvojite odlagališče, podprite projekt z materialnim ali denarnim prispevkom … Pridružite se nam 17. aprila in pomagajte očistiti Slovenijo v enem dnevu! Prijavite se že zdaj na Očistimo Slovenijo