prim. Andrej Možina, dr. med.: Zdravstvo je kot ožeto jabolko

prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije
prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije (Foto: Grega Žunič)

»Zdravniki smo zahtevni individualisti. Močan ego je v tem poklicu, v katerem so pogosto nujne hitre odločitve, dobrodošel, vendar le, če je znotraj določenih meja. Toda če seže onkraj teh meja, ima lahko negativno konotacijo in pripelje tudi do skrajnih dogodkov. Prav zato so zdravniki dolžni medsebojne spore reševati sproti in hitro,« opozarja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina.

Afera Bavčar-Medicor in sum evtanazije na ljubljanskem Kliničnem centru sta v zadnjem času močno odmevala v javnosti. Veliko je bilo tudi vprašanj, kaj je z ukrepanjem zdravniške zbornice. V primeru Bavčarjeve zdravnice Metke Zorc ste razsodili, da ni potrebe po strokovnem nadzoru. Zakaj ne?
Zdravniška zbornica ne more in ne sme ukrepati drugače, kot da pridobi mnenja zdravniškega konzilija in zdravstvene ustanove. Ta so pokazala, da je gospod Bavčar resno bolan in kot tak ne sodi v zapor, saj se mora najprej pozdraviti. O tem seveda odloča sodišče, ki je poslalo sodnega izvedenca, ta pa je potrdil njegovo slabo zdravstveno stanje. Nikakor ne podpiramo izmikanja sodišču, toda v tem primeru je zdravstveno stanje obsojenega trenutno takšno, da zahteva bolnišnično zdravljenje.

Ne samo laična javnost, tudi del strokovne javnosti se je na glas spraševal, ali gre v tem primeru za izigravanje predpisov. Sodeč po poteku dogajanja se je namreč zdelo, kot da se je znani obsojenec pred kaznijo zatekel v zavetje zdravnikov. In da ni edini …
V tem primeru je šlo za »nacepljeno« zgodbo, ki je padla v močno senzibiliziran prostor, v prostor, ki mu je že tako vsega dovolj. Toda v konkretnem primeru se je pokazalo, da so lahko tudi pravnomočno obsojeni hudo bolni. Prav zato je tako zelo pomembno vzajemno spoštovanje med medicinsko stroko in pravosodnimi organi. Tudi mi podpiramo red, tudi meni je dovolj tega, da se ljudje izogibajo svoji odgovornosti, vendar pa pri ugotavljanju dejanskega stanja ne smemo narediti napak. To je najpomembnejše.

Koliko je med zdravniki različnih prijateljskih uslug pacientom?

Verjetno se dogaja tudi to, vendar menim, da so v večini tovrstnih primerov zdravniki zlorabljeni. Zdravnik mora namreč v prvi vrsti zaupati pacientu, pacient pa tega zaupanja ne sme zlorabiti. Če ga zlorabi, sam sebe izpostavlja nevarnosti. Seveda pa zdravniki ne smejo popuščati. V primeru, da ne znajo reči ne in popustijo, so soudeleženi pri zlorabi. Zdravniki morajo spoštovati kodeks, enako kot to velja za druge poklice.

V primeru suma evtanazije na Nevrološki kliniki v Ljubljani se je zbornica odzvala hitro. Namestnik tožilca zdravniške zbornice je pri razsodišču zbornice vložil obtožnico zoper zdravnika Ivana Radana, to pa je omenjenemu zdravniku izreklo le javni opomin. Da ste presenečeni, ste se odzvali. Zakaj?
Zavedam se, da bo tako strokovna kot laična javnost takšno odločitev sprejela z deljenimi mnenji. Govorimo namreč o eni od najtežjih kršitev kodeksa deontologije, če domnevnega poskusa umora niti ne omenjam, zato sem bil tudi sam presenečen. Obenem povsem zaupam razsodišču, da je v danem položaju sprejelo edino možno odločitev. Najverjetneje (obrazložitve sklepa še ni) je tako odločilo, ker ni bilo dovolj dokazov, ker ni razpolagalo z medicinsko dokumentacijo in ker sočasno poteka kriminalistična preiskava, ki praviloma ponudi dokaze največje vrednosti. Razsodišče zbornice je povsem samostojno in avtonomno telo, ki ga sestavljajo ugledni člani. Njihove odločitve je treba spoštovati, zlasti v času, ko postopek še poteka in sklep ni pravnomočen. Nesorazmeren ukrep pa je posledica tega, da je morala pred leti zdravniška zbornica na zahtevo upravne inšpekcije iz pravilnika o delu razsodišča umakniti ukrep začasnega odvzema licence, kar bi bila v tem primeru najustreznejša rešitev.
 
Razsodišče torej niti ne more izreči višje disciplinske kazni. Kdo pa lahko sproži postopek za odvzem licence?
Razsodišče lahko predlaga postopek ugotavljanja večje strokovne napake, vendar tega najverjetneje ni storilo zaradi pomanjkanja dokazov. Tako je tudi prav, saj tudi v tem primeru velja domneva nedolžnosti. Postopek za odvzem licence lahko sprožim tudi sam, kot predstojnik institucije, vendar je spet težava v dokazih, s katerimi trenutno ne razpolagam. Če bo obsežna kriminalistična preiskava ponudila novo dokazno gradivo, bom presodil o sprožitvi postopka za ugotavljanje strokovne napake, ki je povezan z možnostjo odvzema licence.
 
Ali bomo sploh kdaj izvedeli, kaj se je zares zgodilo, glede na to, da v tem primeru ni bila opravljena obdukcija?
Drži, vendar je možno, da tudi obdukcija ne bi pokazala ničesar. Gre namreč za kemične spojine, ki so težko dokazljive. Opraviti imamo torej z zelo slabo in z nekoliko manj slabo možnostjo – četudi je zdravnik zgolj opozarjal na določen problem in se igral igro o evtanaziji, je to hud deontološki prekršek. Že zdaj pa je jasno, da je v tem primeru prvič v Sloveniji prišel na površje dogodek najširših etičnih razsežnosti, ki bo zagotovo imel posledice.

Zdravnik se brani, da je šlo za protest oziroma provokacijo, s katero je želel opozoriti na pomanjkljivo komunikacijo znotraj zdravniške ekipe. Da je tudi javno insceniranje evtanazije povsem nesprejemljivo, poudarjate. Kako pa komentirate neodzivnost kolegov zdravnikov oziroma nadrejenih ob omembi kalijevega klorida?
Alarm bi se moral sprožiti takoj, tako pa so bili nadrejeni ves teden tiho. Verjetno so se zavedali, da gre za nekaj hudega, vendar so se bali takojšnjega odziva. Morda so upali, da se bo vse rešilo po mirni poti, dokler ni nekdo spregovoril in tega ni bilo več mogoče utišati. Zaradi tega smo tudi zamudili čas obdukcije.

Kako velik problem je pomanjkljiva komunikacija med zdravniki na oddelkih?
To je ena od najhujših težav. Če so odnosi slabi, ni mogoče normalno delati. Takšno ozračje je idealna osnova za različne »inceste« – bodisi pasivne bodisi aktivne. V slovenskem zdravstvu smo bili nedavno priča nesoglasjem, ki so mejila že na sovraštvo, kot se je to zgodilo v zgodbi o otroški kardiokirurgiji, ki še čaka na epilog. V razčiščevanje tovrstnih problemov bomo morali vložiti še veliko energije.

Kaj je v ozadju merjenja moči med zdravniki?

Zdravniki smo zahtevni individualisti. Močan ego je v tem poklicu, v katerem so pogosto nujne hitre odločitve, dobrodošel, vendar le, če je znotraj določenih meja. Toda če seže onkraj teh meja, ima lahko negativno konotacijo in pripelje celo do dogodkov, o kakršnih govoriva. Prav zato so zdravniki dolžni medsebojne spore reševati sproti in hitro. V primeru Radan so imeli na oddelku že dalj časa probleme, vendar pa si težko predstavljam, da se nekdo odloči za tako skrajno dejanje zgolj zato, da bi opozoril nanje.
Članek se nadaljuje »


Galerija

prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Grega Žunič

Vsak zdravnik mora biti sposoben komunicirati tudi o zdravilskih metodah. Dolžan je dajati navodila pacientom, ne sme jih šikanirati in tudi ne kriminalizirati alternativnih zdravilcev. Anketa, ki smo jo opravili na Zdravniški zbornici, je pokazala, da se presenetljivo veliko zdravnikov želi izobraževati na področju alternativnih metod. To seveda še ne pomeni, da si želimo razcveta zdravilstva. Evropski zdravniki imajo glede zdravilstva zelo dobro izdelana stališča: na ta način ni dovoljeno zdraviti otrok in onkoloških bolnikov, zdravilstvo pa tudi ne sme posegati v finančna sredstva zdravstvene zavarovalnice. Grega Žunič

Ključni problem je v sporazumevanju vseh deležnikov v zdravstvu, tudi državljanov. Brez njihove soudeležbe ne bo sprememb. Sam sem že domala obupal nad možnostjo, da bi glede zdravstva dosegli širši konsenz. Lobiji se namreč še vedno dobro hranijo, politika pa je neodločna. Ko bomo imeli na mizi prve konkretne dokumente, se bodo stranke spet sporekle … Vse to se je že dogajalo, vse to smo že videli. Minister bi moral udariti po mizi, prekiniti populizem in trenja med koalicijskimi partnerji. Na zbornici smo predlagali, da bi se sešli z vsemi predsedniki političnih strank in jim predlagali, naj zdravstvo izvzamejo iz politične kanonade. Temu smo bili že zelo blizu, potem pa je vlada razpadla. Zdaj upamo, da nam bo prisluhnila aktualna ministrica. Grega Žunič

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki