Zdravilstvo ob boku zdravstvu?

(Foto: Jupiterimages)

Zanimiva dejstva

Gospa Branka Lovrečič, univ. dipl. psih., je direktorica Inštituta Bion in podpredsednica KONAZ( Združenje za komplementarno in naravno zdravilstvo Slovenije). Kot predstavnica Inštituta Bion je sodelovala pri vzpostavljanju evropskih zakonodajnih smernic na področju alternativne medicine, zdaj pa sodeluje v komisiji za pripravo zakona o zdravilstvu v Sloveniji. Pogovarjali sva se o kontekstih, iz katerih rastejo spremembe, in o njihovem uresničevanju.


Vse več se govori o spremembah v zdravstvu, celo o novi paradigmi. Nov odnos do zdravja pa ni nastal čez noč. Lahko osvetlite kontekst, iz katerega se je rodila potreba po spremembi?

Nova paradigma je nastajala iz potrebe ljudi, da živijo bolj zdravo in se tudi zdravijo na bolj zdrav način. Ljudje imajo čedalje več znanja in poznajo neželene učinke zdravil, nezdrave prehrane in nezdravega življenjskega sloga. Še pred dvesto leti je bila medicina ena sama, pozneje se je specializirala na posamezne bolezni, čedalje manj pa skrbi za celostnega človeka. Zaradi obeh razlogov je zdravilstvo spet aktualno. Ta težnja se je pojavila v Evropi sredi osemdesetih let minulega stoletja, odtlej pa potreba po zdravilstvu strmo narašča.

Tudi vi ste sodelovali pri vzpostavljanju smernic evropske zakonodaje.

Z Inštitutom Bion smo bili vključeni v projekt COST B4, v okviru katerega smo sodelovali pri obravnavi zakonodaje v Evropi. Projekt je pod okriljem evropske komisije sledil priporočilom WHO za raziskovanje alternativne/komplementarne medicine. Dvanajst evropskih držav, tudi Slovenija, je podpisalo dogovor o sodelovanju na področju preučevanja, izobraževanja in znanstvenega uveljavljanja nekonvencionalnih metod zdravljenja. Na osnovi teh izkušenj in tudi zato, ker so nam na Inštitut Bion zdravilci prinesli v merjenje svoje izdelke, smo ugotovili, da je to področje treba urediti in postaviti standarde. Na Bionu raziskujemo nekatere pojave, ki so podlaga zdravilstvu; na osnovi le-teh bi lahko postavili tudi objektivno merljive standarde.

Kako je potekala pot od izrazitega zavračanja zdravilstva do tega, da Ministrstvo za zdravje RS pripravlja nov zakon?

Predstavnika Inštituta Bion, ki je bil nacionalni koordinator pri projektu COST B4, sva se sešla s tremi vrhovi zdravništva: z zdravniško zbornico, zdravniškim društvom in ministrstvom za zdravje. Odgovorili so, da je združitev zdravilcev pogoj, da nas obravnavajo kot sogovornika. Seveda se je zastavilo vprašanje, kako naj zdravilstvo združimo - poskusi so že bili in vsi so propadli. Pozneje smo prejeli pismo zdravilca Vasilija Šimeka, ki je dal pobudo za kongres zdravilcev. Iz tega se je razvil KONAZ. Od takrat smo sogovornik ministrstva. Minister za zdravje se je odločil za pripravo zakona o zdravilstvu, videti je, da se bodo zdravilci organizirali v zbornici, zdravništvo ni več povsem proti, pod določenimi pogoji se je pripravljeno pogovarjati, skratka, smo na poti legalizacije in ureditve položaja zdravilstva.

Koliko zdravilcev deluje v Sloveniji?

V Sloveniji ni uradnega registra zdravilcev. Gospodarska zbornica je naštela približno 250 subjektov, ki se poklicno ukvarjajo z zdravilstvom, KONAZ pa je zbral kakih 1000 naslovov poklicnih in amaterskih zdravilcev.

Oznaka "zdravilstvo" zveni podcenjevalno.

Za izraz zdravilstvo smo se odločili, ker je medicina znanstveno preverjena, zdravilstvo pa še ni. Čeprav obstajajo debele knjige znanstvenih preveritev zdravilstva, še vedno ni sprejeto. Res je, da v slovenskem prostoru ni študij, toda znanost je univerzalna in znanstvene raziskave od drugod po svetu bi morale veljati tudi pri nas.

Eden od ciljev KONAZ je tudi znanstveno preverjanje.

Radi bi znanstveno dokazali, ali zdravilstvo deluje ali ne, in če, v kakšni meri. Želimo tudi, da ljudje vedo, na katerega zdravilca se lahko obrnejo.* Človek trdi, da je bioenergetik: ne samo, da je treba spremljati njegove bolnike, njegovo energijo je mogoče tudi objektivno meriti. Problem je v tem, da je bioenergija v znanosti zaznana, posredno je izmerjena, toda njeni temelji pojasnjeni.

Koliko je pri nas ustanov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem alternativnih področij medicine?

Inštitut Bion že štirinajsto leto raziskuje to področje in je v Sloveniji edini, ki deluje kot samostojni inštitut. Izjemi sta profesor Kononenko s Fakultete za računalništvo in informatiko ter prof. dr. Jeglič z Elektro fakultete. Institut Jožef Stefan sodeluje z organizacijo konference kognitivnih znanosti.

Torej znotraj raziskovalne dejavnosti niso vsi radovedni.

Tudi medicina ni bila radovedna, ko smo se lotili preučevanja zdravilstva, pa bi jo kot znanost moralo zanimati.

Doslej so se morali zdravilci izobraževati v tujini. H kakšni rešitvi stremi KONAZ?

Želimo si, da bi vse metode zdravilstva postale del uradne medicine - da zdravnika seznanijo z njimi že med temeljnim izobraževanjem, morda se za katero od njih odloči in s specializacijo poglobi izobrazbo. Naš cilj je torej širok zdravnik, vsaj zdravnik splošne medicine, ki vsaj pozna tudi metode zdravilstva in obratno - zdravilec naj bi imel vsaj osnovno znanje iz medicine.

Splošna medicina postaja vse pomembnejša, tudi izbira študentov pri specializaciji kaže na to.

Pri KONAZ sodimo, da zdravnikov ni premalo, kot trdijo zdravniki. Menimo, da mora odgovornost za zdravje preiti na človeka samega, ne pa da bolnik pričakuje zdravje od zdravnika. Zdravilstvo je lahko izjemno dragoceno, lahko dopolnjuje uradno medicino v skrbi za preventivo in rehabilitacijo. Nikoli ni konkurenca uradni medicini, saj je ta pri mnogih akutnih boleznih in travmatskih poškodbah nenadomestljiva.

Poleg KONAZ obstaja še Sekcija terapevtov naravnega zdravljenja pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kakšen je njen prispevek?

Gospodarska zbornica Slovenije je dosegla spremembo Zakona o gospodarskih družbah, ki omogoča, da se zdravilec preprosto registrira kot d.o.o. ali s.p. - ni mu treba predložiti nobenih spričeval in dokazil da v resnici zdravi. Registriran je kot gospodarska in ne zdravstvena dejavnost.

Kdo so člani komisije za pripravo zakona o zdravilstvu in kakšno je razmerje med zdravniki in zdravilci?

Ministrstvo je povabilo vse: zdravilce, zdravnike, fizioterapevte, farmacevte, medicinske sestre, gospodarsko zbornico, psihiatre in posameznike, ki so angažirani na tem področju. Poklicnih zdravilcev je glede na število zdravnikov zelo malo, približno desetina.

Kaj vse obsega osnutek zakona in do kdaj bo zakon pripravljen?

Upajmo, da bo do jeseni pripravljen osnutek zakona. Naš cilj je, da ga bo vlada dala do konca leta v parlamentarno obravnavo. Kaj bo obsegal zakon, še ne vemo. Če bi šli po vzorcu, ki ga je pripravil KONAZ, bi morali vsaj klasificirati zdravilske metode ter se dotakniti izobrazbe zdravilcev, odgovornosti dela, etičnega kodeksa, pritožbenih in disciplinskih postopkov, zdravilske zbornice ...

Neozaveščen potrošnik si želi "instant" zdravstveno storitev. To je v diametralnem nasprotju s celostnim pristopom, ki zahteva redno ukvarjanje s sabo, ki prinese dolgoročne rezultate.

Potrošništvo se kaže v skakanju od zdravilca do zdravilca. Bolje se je disciplinirano držati enega samega zdravilca. Slabost naravnega zdravljenja je v tem, da je dolgotrajno, da se moraš veliko ukvarjati s seboj - zdravilec je samo v oporo. Prednost šolske medicine oz. farmacije je v tem, da učinkuje takoj, vendar marsikdaj ne odpravi pravega vzroka bolezni. KONAZ bi rad dosegel, da ima potrošnik vpogled v to, kateri zdravilci so najučinkovitejši za določene težave, tako da se lahko obrnejo na pravega zdravilca, ki ga bo pripeljal do konca zdravljenja.

Pasti potrošniške miselnosti imajo posledice - monopole, lobije, finančno dostopnost dobrin zdravljenja -, ki so v nasprotju s Hipokratovo zaprisego. Kako odpraviti zdravilstvo iz koristoljubja?

To je temeljni namen nastajajoče zakonodaje. Šele z regulativno zaščito bodo lahko uporabniki zdravilstva uporabljali kakovostne metode in usposobljene zdravilce. Zdaj delujejo tudi šarlatani, toda ker ni regulative, tudi ni pregona.

Alternativna medicina je cenejša od konvencionalne.
Številke so pokazale, da porabi nekajkrat manj sredstev, saj se mora človek sam ukvarjati s seboj. Manj je tudi dragih postopkov, pripomočkov in zdravil. Bolnišnična oskrba je krajša.

Kakšen vtis o komplementarni medicini dobite kot psihologinja, prek profila tipičnega porabnika alternativne medicine, ki je visoko izobražena ženska v zrelih letih?

Z visoko izobrazbo je povezana ozaveščenost in tudi večja kritičnost do medicine, zato iščejo nekaj več in pridejo do alternative. Izobraženci vedo, kako in kje iskati. Ženske so večinoma bolj odgovorne za družino, več se ukvarjajo z zdravjem, saj je to sestavni del materinstva, zato bolj iščejo v tej smeri. V zrelih letih pa zato, ker je ženska do menopavze razmeroma zdrava, potem pa se spremeni hormonski sistem, ona pa išče naprej.


MEDICINSKE SESTRE

Andreja Kvas, višja medicinska sestra in profesorica zdravstvene vzgoje, ki se samopodobi medicinskih sester posveča že dalj časa, je sodelovala tudi v obširni raziskavi Medicinske sestre v Sloveniji, ki jo je pripravilo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov leta 2001.

Opaža izrazite spremembe v vedenju in mišljenju bolnika: "Ljudje se čedalje bolj zavedajo, da so za ohranjanje svojega zdravja odgovorni tudi sami - da naredijo več, če sodelujejo v procesu zdravljenja, kot če pričakujejo, da bodo zdravstveni delavci tisti, ki jih bodo ozdravili, medtem ko bodo sami v pasivni vlogi. Zato so vse zahtevnejši, vedeti hočejo, kaj se dogaja z njimi, zakaj je potreben določen poseg, kakšne so posledice ... skratka, zavedajo se, da so lahko soudeleženi."

Bolniki sprašujejo tudi o alternativnih metode zdravljenja, zlasti kadar klasična medicina odpove. "Ker področje ni zakonsko urejeno, medicinske sestre ne vedo, kaj povedati, kako povedati, koliko povedati - čeprav se s temi metodami kar veliko ukvarjajo in jih tudi same uporabljajo." Pogosto to pomeni, da se medicinska sestra odgovoru izogne, bolnik pa je prepuščen samemu sebi. Obstajajo tudi izjeme:

"Alternativne metode še največ uporabljajo v psihiatriji, kjer medicinske sestre bolnika konkretno seznanijo z alternativnimi metodami, kot so muzikoterapija, kromoterapija, metode sproščanja in druge," pravi Andreja Kvas. Tudi zato so medicinske sestre vse bolj organizirane in aktivne tudi na področju alternativnih metod zdravljenja.

Tako je Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubjana v lanskem in letošnjem letu organiziralo že dva simpozija o komplementarnem in naravnem zdravilstvu v zdravstveni negi.
Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki