Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Zdajšnji položaj in prihodnost slovenske ekohrane


(stran 2 od 2)



Na ekotržnicah tudi konvencionalni pridelki

Vse več je ekotržnic, vendar Boris Fras opozarja, da tam poleg certificiranih ekokmetov prodajajo tudi konvencionalni kmetje, kar se po njegovem mnenju ne bi smelo dogajati. "Mi smo alibi za vse projekte, ki niso bili prodajno uspešni, zato se skušajo 'priklopiti' na nas," pojasnjuje Fras. S tem imajo velike težave po vsej Sloveniji, saj so konvencionalni kmetje vztrajni, potrošniki pa zavedeni. "Dodatna težava je razpršenost ekotržnic. Na primer: na Gorenjskem je bila nekoč samo v Naklem, zdaj pa so tudi v Kranju, Lescah in morda še v Škofji Loki. Tako mora kmet za enak zaslužek obiskati več lokacij. To je zanj zelo naporno, zato je treba okrepiti prodajo ekoizdelkov," razmišlja Fras.

Spodbujajmo partnersko kmetovanje

Fras si želi, da bi šlo ekokmetijstvo v smeri partnerskega kmetovanja, v okviru katerega se kupec neposredno dogovori z ekokmetom, da ga bo ta tedensko zalagal s svežimi živili. Trenutno takšno sodelovanje ponujajo ekokmetije Zahojnik z Vranskega, Brevkina svežina iz Ljubljane, Porta iz Kranja in Romana Rejc iz Koštabone, zaradi velikega zanimanja kupcev pa jih bo v prihodnosti najbrž še več.

Partnersko kmetovanje je za Frasa primerno zlasti za majhne kmetije, saj potrošniki postanejo odgovornejši do sebe in do okolja, obenem pa neposredno nadzirajo kmeta. "Kmetje potrebujejo več nadzora – ne tehničnega, marveč potrošniškega, kajti tako lahko ugotovijo, česa si ljudje dejansko želijo, namesto da pridelujejo živila, o katerih sami menijo, da se bodo dobro prodajala. Pri večjih pridelavah, in v to smer gre razvoj, pa bomo potrebovali več nadzora, ki pri nas še šepa. Kot da se pristojne službe bojijo ujeti nekoga, ki goljufa," meni Fras.

Pozdravlja tudi čedalje večje poudarjanje lokalne pridelave hrane, vendar ne za vsako ceno, pač pa predvsem v smislu, da smo Slovenci postali pozorni na stvari, na katere doslej nismo bili: da lahko hrano pridelamo tudi v parku ali na balkonu, da lahko v mestu gojimo čebele in podobno. "Kar se nam je doslej zdelo nemogoče in 'zakmeteno', se zdaj zdi odlično in povečuje kakovost življenja," meni Fras.

Meni, da so korak v pravo smer tudi šolski ekovrtovi, projekt, ki so ga letos v sodelovanju s švicarskim raziskovalnim inštitutom FiBL pripravili na ITR. Z njim želijo spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji, jih vključiti v pouk in vzgojo otrok ter vzpostaviti dejavne mreže, ki bodo živele tudi po koncu projekta junija naslednje leto. K projektu je pristopilo 143 šol, vrtcev in dijaških domov, organizatorji pa 15 med njimi nudijo strokovno podporo na terenu.

Danes integrirano, jutri eko?

Na letošnjem živilskem sejmu Agra, ki je bil konec avgusta v Gornji Radgoni, je Tomaž Džuban z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS omenil, da bodo zdajšnji standardi za integrirano pridelavo zelenjave postali standardi za konvencionalno pridelavo. Z drugimi besedami povedano: po letu 2013 se bodo standardi konvencionalne pridelave zvišali, vsem pridelovalcem integrirane pridelave pa je Džuban svetoval, naj začnejo kmetovati ekološko. Ministrstvo bo namreč naslednje leto ponudilo višje subvencije kmetijam v obdobju preusmeritve, ki imajo višje stroške od ekokmetij, saj svojih izdelkov še ne morejo prodajati kot ekoloških.


Nekaj koristnih povezav

Vodnik po ekoloških kmetijah
Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije
Ekološka ponudba v Sloveniji




Galerija

Diana Anđelić

Diana Anđelić

Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


trstsdsd