Kaj pandemija COVID-19 pomeni za raziskovalne projekte v Sloveniji

Kako zapriseženi so strokovnjaki raziskavam in znanosti v teh negotovih časih

V STA klubu je bila 10. septembra okrogla miza z naslovom »Kako zapriseženi so strokovnjaki raziskavam in znanosti v teh negotovih časih«, ki nas je podrobneje seznanila s trenutnimi razmerami na področju raziskovanja v okviru medicine in drugih ved v Sloveniji.

Kot ugotavljajo predstavniki različnih raziskovalnih področij, zdravstvenih institucij in podjetij, je koronavirus na mednarodni ravni povezal raziskovalce, a obenem krčevito posegel v objektivne okoliščine financiranja številnih raziskav. Medicinski in farmacevtski raziskovalci namreč opozarjajo na ustavitev nekaterih kliničnih projektov in zmanjšano dodeljevanje sredstev, namenjenih raziskavam.

Dve glavni raziskovalni skupini

Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je poudaril predvsem dve delovni skupini, ki se v Sloveniji neposredno posvečata raziskavam na področju razvoja cepiva proti koronavirusu. Prvo, ki uporablja inovativni pristop ne le v pogledu učinkovitosti, temveč tudi varnosti, vodi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, druga skupina pa deluje v okviru Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo v Ajdovščini (Cobik), in sicer pod vodstvom prof. dr. Matjaža Peterke. Poleg omenjenih skupin si za skupni cilj raziskav in razvoja cepiva prizadevajo še v drugih znanstvenoraziskovalnih centrih, denimo na Institutu Jožefa Stefana, mariborski univerzi ...

Težave s financiranjem

Predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta pri Agenciji za medicinske vede prof. dr. Gregor Serša je opozoril na nekatere težave pri financiranju raziskovanja, vezane zlasti na skopo dodeljevanje sredstev, namenjenih raziskovalnim projektom na področju medicine. V minulem letu se je tem namenilo okoli 11 milijonov evrov oziroma devet odstotkov vseh sredstev Agencije za raziskovanje. Po njegovem je to občutno premalo, saj se namreč vse več raziskovalcev, tudi zaradi epidemioloških razmer, ukvarja z raziskavami na področju medicine. Dodal je, da je Slovenija za raziskave na področju COVID-19 med drugim namenila 5,5 milijona evrov, in sicer 4,5 milijona za medicinske in biološke raziskave ter okoli milijon evrov za področje družboslovja.

Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. spec. revmatologije, iz UKC Ljubljana ugotavlja, da epidemija sicer ni neposredno posegla na potek kliničnega raziskovalnega dela v laboratorijih, saj to še vedno poteka nemoteno. Je pa res, kot je poudaril, da so zastale mednarodne klinične raziskave. Nekatera podjetja, ki preizkušajo zdravila globalno, so se raje odločila začasno ustaviti nekatere raziskave (in jih bodo nadaljevala ob umiritvi razmer) ali jih celo ukiniti. Prof. Tomšič je še poudaril, da je v Sloveniji za 20 odstotkov manj zdravnikov, kot je povprečje v EU, država pa za zdravstvo nameni 29 odstotkov manj denarja, kot je povprečje v državah članicah OECD: »Ob tem imeti vrhunsko zdravstvo ni povsem mogoče,« je pripomnil in dodal, da kot optimist verjame, da se bodo razmere tudi na tem področju sčasoma popravile.

Kakovostne raziskave je treba spodbujati

Pandemija ne bi smela poseči tudi v to, kar je gonilna sila nadaljnjega napredka na področju medicinskih ali farmacevtskih raziskav, je bil na okrogli mizi odločen prof. Tomšič, ki je med drugim dolgoletni predsednik komisije neodvisnega natečaja International Medis Awards (IMA). Zakulisja, da ravno najzaslužnejša prizadevanja in raziskovanja potekajo v prostem času številnih zdravnikov in farmacevtov, ki so poleg odgovornega rednega dela pripravljeni velik del zasebnega časa nameniti še raziskavam, namreč nihče ne opazi. To še ni razlog, da jih ne bi nagradili in spodbujali k nadaljnjim raziskovalnim projektom, še zlasti v danih koronaokoliščinah, ko so obremenitve zdravnikov še večje, njihova nova odkritja pa še dragocenejša.

Podjetje Medis bo tako tudi letos že 7. leto zapored podelilo nagrade za najboljša raziskovalna dela zdravnikov in farmacevtov srednje in jugovzhodne Evrope. Za nagrade IMA se lahko potegujejo strokovnjaki, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke s področij farmacije, gastroenterologije, ginekologije, intenzivne medicine in anesteziologije, nevrologije, oftalmologije, pediatrije, pulmologije in alergologije ter revmatologije objavili v znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1.500.

Na mednarodni natečaj se lahko do najpozneje 28. septembra 2020 prijavijo raziskovalci iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. V preteklih šestih letih je mednarodna strokovna žirija med 932 veljavnimi prijavljenimi raziskovalnimi deli nagradila 55 najboljših raziskovalnih del iz devetih držav. Samo lani je komisija kot izstopajoče prispevke k znanosti prepoznala tudi raziskovalna dela kar sedmih slovenskih strokovnjakov. Prijavljena dela bo po vnaprej določenih merilih ocenjevala desetčlanska strokovna žirija, ki jo sestavljajo mednarodno priznani strokovnjaki različnih specialnosti pod vodstvom predsednika žirije prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., spec. revmatologije iz UKC Ljubljana.

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki